Ker tožnik ni določno opredelil pravnih vprašanj v smislu določb 367.a člena in četrtega odstavka 367.b člena ZPP, glede katerih predlaga dopustitev revizije, je sodišče predlog zavrglo.
ZDR člen 64, 66, 109. ZPIZ-1 člen 93. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - osnova za odmero - invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delna invalidska pokojnina - krajši delovni čas
Ker je delna invalidska pokojnina po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne protidajatev za opravljeno delo, se ne šteje za sestavni del plače in zato tudi ne v osnovo za odmero odpravnine iz 109. člena ZDR.
Tožena stranka je kot osnovo za odmero odpravnine delavke, ki je delala s krajšim delovnim časom, pravilno upoštevala plačo, ki jo je ta prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za delo po dejanski delovni obveznosti.
zavarovanje za ožji obseg pravic - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja
Določbe drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pomenijo, da zavarovanci iz 34. člena ZPIZ-1 pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka invalidnosti I. in II. kategorije. To pravico dobijo brez omejitev le v primeru, če gre za pravico do invalidske pokojnine (I. kategorija), v primeru, da gre za pravico II. kategorije invalidnosti, pa pridobijo pravico le, če pri njih ne gre za položaj, ko pretežni del skupnega obveznega zavarovanja dosežejo v zavarovanju za ožji obseg pravic, kot je to določeno v 34. členu ZPIZ-1.
ZDR člen 1, 4, 6, 11, 11/1, 42, 109, 126, 137. ZPIZ člen 133, 143. OZ člen 8. ZPIZ-1 člen 3. Konvencija o pravicah invalidov člen 27, 27/1, 27/1-b. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 12, 12/1.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved diskriminacije - plača - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - delavec invalid - osnovna za odmero
Nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, temveč ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ker ne predstavlja plačila za osebno opravljanje dela, ga ni mogoče šteti kot sestavni del plače in se posledično tudi ne všteva v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
Obstoj pooblastila, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.
ZZSV člen 1. ZPIZ-1 člen 167, 167/1, 177, 177/2. MSVN člen 8. MSVN priloga E.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini - Sporazum o vprašanjih nasledstva
V času izdaje izpodbijanih odločb je bil tožnik državljan Republike Hrvaške, zato ni izpolnjeval pogojev iz 1. člena ZZSV za priznanje pravice do dodatka k pokojnini.
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZPIZ člen 8. ZPIZ-1 člen 187, 188. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - pokojninsko zavarovanje
Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
V VI. točki Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, je določeno, da se v primeru, če družinski član ni imel z zavarovancem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa ostale pogoje iz navedene točke, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera redno mesečno dajal sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic v tistem letu. V primeru, da bi družinsko pokojnino uveljavljal le eden od staršev, bi ta moral od pokojnega zavarovanca prejemati sredstva v višini, kot jih določa ta Sklep. Sredstva, ki jih je bil pokojni zavarovanec dolžan dajati za oba starša, pa je potrebno povečati za enak odstotek, kot se poveča družinska pokojnina, če jo uveljavljata dva člana družine.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev
Ker tožnik ni delal neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov, pri njem ne gre za primer, ki ga ureja prvi odstavek 7. člena ZPPPAI. Zanj bi lahko prišla v poštev določba drugega odstavka 7. člena, ki zajema tudi druge delavce v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest, vendar za priznanje pravice po tej določbi ni izpolnjeval ne starostnega pogoja 53 let in ne pogoja pokojninske dobe 35 let.
poprava krivic - bivši politični zapornik - poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen - uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Pojav pljučnega raka je bil pri pokojnem zavarovancu ugotovljen šele v letu 2000 in ne že v času, ko je kot politični zapornik do leta 1989 prestajal večletno kazen zapora. Do pojava pljučnega raka po ugotovitvah sodišča ni prišlo v času prestajanja kazni zapora. Ob ugotovitvi, da je dejanski vzrok za uvrstitev pokojnega zavarovanca v prvo kategorijo invalidnosti v letu 2002 šele leta 2000 ugotovljeno obolenje za pljučnim rakom, je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek tožnice na ugotovitev, da je bila pokojnikova invalidnost I. kategorije posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni.
delavec policije - starostna pokojnina - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih
Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni dopolnil 45 let starosti in ob uveljavljanju pravice do pokojnine v letu 2004 še ni dopolnil 50 let in 6 mesecev starosti, je sodišče pravilno ugotovilo, da v smislu določb ZPol in ZPIZ-1 ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Z dokončno in pravnomočno odločbo je tožena stranka z dnem 30. 11. 2001 ustavila izplačevanje predčasne starostne pokojnine tožeči stranki. Ker ji je v obdobju od 30. 11. 2001 do 31. 1. 2003 nakazovala pokojnino, ne da bi za to obstajal pravni temelj, je utemeljeno izdala izpodbijani odločbi, s katerima je ugotovila obstoj preplačila za navedeno obdobje, višino nastalega preplačila in tožeči stranki naložila, da v roku 30 dni vrne neupravičeno izplačani znesek.
Obvezno zavarovanje poslovodne osebe se glede na določilo 3. alineje 33. člena ZPIZ-1 zaključi šele z dejanskim izbrisom poslovodne osebe iz sodnega registra.
družinska pokojnina - vdovska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Iz določil ZPIZ-1 ne izhaja, da družinski člani v vojni umrlega (bivšega) zavarovanca, kljub izpolnjenim pogojem ZPIZ-1 za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine do le-te niso upravičeni, ker jim je bila istovrstna dajatev že priznana na podlagi določil tuje zakonodaje.
ZPIZ člen 312. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 45, 46. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pravilno uporabilo določbo 312. člena ZPIZ, ki določa, de se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve tega zakona upošteva pri izračunu pokojninske osnove samo, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Kdaj je tak dejanski stan podan, je odvisno od predpisov o delovnih razmerjih, ki so se uporabljali v spornem času.
Tako po določbah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih kot tudi po določbah republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci je bilo delo preko polnega delovnega časa mogoče uvesti le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih in kratkotrajnih primerih. Tožnik teh odločilnih dejstev, ki bi njegovo delo opredeljevala kot poseben delovni pogoj, ni dokazal.
ZPIZ člen 12. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 5. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZMEPIZ člen 50.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obveznost zavarovanja - samozaposleni - poslovodna oseba - družbenik - trajanje obveznega zavarovanja
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register.
javni zavod na področju kulture - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - zapadlost obveznosti plačila - izpolnitev pogojev za upokojitev
Datum podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z vidika presoje delavčevih pogojev za upokojitev ni pravno pomemben, saj se lahko delavec ob taki odpovedi pogodbe o zaposlitvi upokoji šele po izteku odpovednega roka, ko mu delovno razmerje tudi dejansko preneha. Za njegovo upokojitev so torej pomembni pogoji, ki jih izpolni ob dejanskem prenehanju delovnega razmerja, ne pa že ob sami podaji odpovedi s strani delodajalca.
V petem odstavku 55. člena ZUJIK ni opredeljeno, pri kateri vrsti upokojitve je delavec izključen od upravičenja do odpravnine. To določbo je zato potrebno razlagati tako, da pridejo v poštev pogoji za kakršnokoli starostno upokojitev v smislu določb ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 29, 31, 34, 81, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229. ZPIZ-1 člen 159.
nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja - razvrstitev zavarovanca v III. kategorijo invalidnosti - delna invalidska pokojnina
Od uveljavitve ZZVZZ-E trajanje pravice do nadomestila plače ni omejeno le do dneva dokončne odločbe o ugotovljeni invalidnosti II. ali III. kategorije. Pravica do nadomestila je odvisna in vezana na odločbo o ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo zavarovanca (ki tudi ne opravlja dela).
Ker pooblaščenec tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe v tem postopku še ni bil pooblaščenec tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložil ob vložitvi revizije, ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (oziroma je ni izkazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
pokojnina iz republike nekdanje SFRJ - dodatek k pokojnini - odmera dodatka - podatek o višini izplačane pokojnine - dokazno breme
Podatek o mesečni višini izplačane pokojnine oziroma o morebitnem neizplačilu pokojnine s strani tujega nosilca zavarovanja je nujen podatek za odmero in izplačilo dodatka v smislu določb 3. oziroma 4. člena ZZSV. Zakon ne določa, kdo mora ta podatek v postopku odmere dodatka preskrbeti oziroma v sodnem postopku dokazati navedena dejstva. Vsekakor s podatki o višini izplačane pokojnine s strani tujega nosilca zavarovanja razpolaga zavarovanec, ki mu je pokojnina izplačevana. V sodnem sporu pride v poštev splošno pravilo o dokaznem bremenu, ki izhaja iz prvega odstavka 7. člena ZPP. Dejstva, na katera opira svoje zahtevke, mora navesti in dokazati stranka, ki dejstva zatrjuje. Pri tem se lahko upoštevajo vsi dokazi, ki so primerni za dokazovanje pravno pomembnega dejstva (v tožničinem primeru bi lahko bili pomembni tudi podatki o nakazilih na njen bančni račun pri Poštni hranilnici v Beogradu, pa morebiti tudi dokaz z njenim zaslišanjem).
Revizija ima prav, da je v izreku izpodbijane sodbe neskladje: ob priznani pravici do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje bi se obveznost odmere lahko nanašala le na ta datum in ne na 30. 10. 2000. Tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ostaja neskladje: tožnica ima pravico do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje, tožena stranka pa ji je dolžna pokojnino odmeriti od 30. 10. 2000 dalje. Ne gre za očitno pisno pomoto (328. člen ZPP) ali za procesno kršitev (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), temveč glede na ugotovljeno dejansko stanje za napačno materialno pravno odločitev. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je na podlagi pravnomočne odločitve o datumu priznanja pravice spremenilo datum, od katerega je tožena stranka dolžna odmeriti invalidsko pokojnino.
Upoštevati je treba, kakšen tožbeni zahtevek je tožnica postavila. Tožnica vlaga revizijo zoper odločitev sodišča, ki je odločilo o tistem, kar je zahtevala, taka revizija pa je že v izhodišču neutemeljena.