dovoljenost revizije - pooblaščenec zavoda - zastopanje - novo pooblastilo - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje revizije
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
Dejstvo, da se upokojenec lahko ponovno zaposli ali prične opravljati samostojno dejavnost, pomeni, da je zaradi upoštevanja konkurenčne klavzule lahko omejen tako pri svobodi izbire poklica kot pri svobodi gospodarske pobude. Če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi, mu je delodajalec zato dolžan plačati dogovorjeno denarno nadomestilo, seveda pod pogojem, da mu je uspelo dokazati, da bi brez upoštevanja konkurenčne klavzule dejansko začel opravljati samostojno dejavnost, oziroma, da bi se ustrezno zaposlil.
pokojninska doba - plačilo prispevkov - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki
Po pravnomočnosti sodbe v delovnem sporu je bil delodajalec - za nazaj – dolžan obračunati prispevke. Ker tega ni storil prostovoljno, je tožnica predlagala izvršbo. Ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov, torej tudi ne glede na razlog, zaradi katerega izterjava ni bila uspešna, je sporno obdobje ob upoštevanju 192. člena ZPIZ-1 treba šteti v pokojninsko dobo.
ZPol člen 87. ZPIZ-1 člen 154, 392, 402, 404, 430.
javni uslužbenci - delavec policije - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - znižanje starostne meje - postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih - pričakovana pravica
ZPIZ-1 je posegel v način upokojevanja po 87. členu ZPol. Ta določba bi za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1.
Z določbo 430. člena ZPIZ-1 ni prišlo do posega v minimalne pogoje za upokojitev po 154., 402. in 404. členu ZPIZ-1.
pokojninska doba - plačilo prispevkov - zavarovanec kot zavezanec za plačilo prispevka
Tožnica v spornem obdobju in tudi še v času vložitve zahteve za upokojitev ni plačala prispevkov, zato ji ob upoštevanju 202. člena ZPIZ spornega časa ni bilo mogoče šteti v pokojninsko dobo.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 39, 376. ZPIZ-1 člen 276.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Uveljavljanje plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti predstavlja premoženjsko terjatev iz 1. točke 31. člena ZDSS-1. Glede na določbo prve točke 31. člena ZDSS-1 bi bila zato revizija dovoljena le, če bi bila ta dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92. Ob upoštevanju, da je tožnica obstoj delovnega razmerja za sporno obdobje dokazala, je pravilna odločitev, da plačilo prispevkov s strani delodajalca ni odločilno za priznanje statusa zavarovanke za vtoževano obdobje.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. H. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je pred smrtjo pri toženi stranki dopolnil več kot devet let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.
Tožena stranka je z zmotnimi zagotovili, da tožnica izpolnjuje pogoje za vdovsko pokojnino, to zavedla, da je zaradi uveljavljanja vdovske pokojnine prekinila zaposlitev pri delodajalcu in s tem utrpela škodo na svojih dohodkih, saj ji niti vdovska pokojnina kasneje ni bila priznana, ker zanjo dejansko ni izpolnjevala zakonskih pogojev.
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo le odškodnino v višini izgube na dohodkih iz naslova vdovske pokojnine, kakršna bi ji bila izplačevana, če bi zanjo izpolnjevala pogoje ob zagotovilih tožene stranke. Dejansko je tožnica zaradi ravnanja tožene stranke ostala tudi brez višjih dohodkov iz naslova zaposlitve, saj v primeru, da ji tožena stranka ne bi zagotavljala, da izpolnjuje pogoje za uveljavitev vdovske pokojnine po pokojnem možu, tožnica ne bi imela razloga za prekinitev zaposlitve pri delodajalcu.
Glede na to, da je tožnik že uveljavil pravico do pokojnine tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Sloveniji, je sodišče pravilno presodilo, da ne more uveljavljati pravice do izbire na podlagi določb drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji je izbiro že opravil in to celo več let pred uveljavitvijo navedene določbe ZPIZ-1.
starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine - odmera pokojnine v tuji državi
Ne glede na to, ali je bila pokojninska osnova, ki izvira iz zavarovanja v Republiki Sloveniji, upoštevana pri odmeri predčasne pokojnine v Srbiji, je za odločitev v zadevi bistveno, da je bila tožnici predčasna pokojnina v Srbiji priznana tudi na podlagi pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena v Republiki Sloveniji. Izbirna pravica tožnice se je namreč izčrpala v trenutku, ko je v tujini uveljavila pravico do predčasne pokojnine.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznosti iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja, saj so le ti glede na določbo prvega odstavka 171. člena ZPIZ/92 izpolnjevali pogoje in pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
Zahtevek za plačilo denarnega zneska pokojnine za določeno časovno obdobje (tudi če je odmera višine šele naložena toženi stranki) skupaj z zahtevkom za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadle glavnice pokojnine, je predmet premoženjskega socialnega spora iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine - prepoved reformatio in peius
Ker je tožnik uveljavil sorazmerni del starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v Republiki Sloveniji.
Glede na t. i. prepoved reformatio in peius iz tretjega odstavka 81. člena ZDSS-1 sodišče ne more poseči v izpodbijani odločbi tožene stranke, na podlagi katerih je bila tožniku v nasprotju z določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine za del v Republiki Sloveniji pridobljene pokojninske dobe.
Tožnik je bil v spornem obdobju v aktivni vojaški službi v JLA in po 18. 10. 1991 ni bil ves čas v kakšnem od statusov, navedenih v četrti alinei prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Sodišče je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine po vojaških predpisih.
Ni nujno, da zavarovanec, pri katerem je ugotovljena telesna okvara in mu je priznana pravica do invalidnine, tudi ni več zmožen opravljati pridobitnega dela, kar bi imelo za posledico invalidnost I. kategorije.
pogoji za pridobitev vdovske pokojnine - prenehanje delovnega razmerja - odškodninska odgovornost zavoda - vzročna zveza
Za ravnanje tožnice, ki temelji le na napačnem razumevanju že z zakonom predpisanih pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, tožena stranka ne more biti odgovorna.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8, Priloga E člen 1, 2, 3.ZPIZVZ člen 2.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna zavrnilna odločba - sprememba pravne podlage - Sporazum o vprašanjih nasledstva
V Sporazumu o vprašanjih nasledstva (MSVN) so se države podpisnice dogovorile tudi glede nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na področje pokojnin (Priloga E), vendar pri tem ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali (t. i. "self-executing treaty provisions"). Določbe 1., 2. in 3. člena citirane Priloge ne ustvarjajo pravic in obveznosti posameznikov, temveč urejajo zgolj razmerja med državami podpisnicami in kot take ne morejo predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnik bi se lahko na določbe mednarodne pogodbe v konkretnem upravnem oz. sodnem postopku uspešno skliceval le v primeru, če bi bile z njimi njegove pravice povsem jasno in izrecno določene.
invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja
Predmet spora je zakonitost odločb tožene stranke z dne 18. 4. 2003 in 26. 11. 2003, ki sta lahko temeljili le na zdravstveni dokumentaciji, ki je bila dostopna oziroma znana v času izdaje teh odločb. Kasnejša zdravstvena dokumentacija na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ne more vplivati. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja je predmet novega postopka.