starostna pokojnina - odmera - upoštevanje določil ugodnejšega zakona
Odmera starostne pokojnine po ZPIZ-1 je bila za tožnika ugodnejša kot odmera po ZPIZ/92. Ugoditev tožbenemu zahtevku (odmera pokojnine po ZPIZ/92) bi bila v škodo tožniku, zato je sodišče zahtevek utemeljeno zavrnilo.
družinska pokojnina - razglasitev pogrešanega za mrtvega
Predpogoj za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine je smrt zavarovanca ali upokojenca. Do pravnomočnosti odločbe o razglasitvi pogrešanega za mrtvega velja domneva, da je pogrešana oseba še živa.
Vsi upravičenci do družinske pokojnine so v enakem položaju. Pravico lahko uveljavljajo šele po smrti (dejanski ali domnevni) zavarovanca ali upokojenca.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.
pokojninska osnova - najugodnejša leta zavarovanja - delo v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg sodnega varstva v socialnem sporu
Ker je bila predmet spornih odločb tudi določitev višine tožnikove pokojnine glede na ugotovljeno najugodnejšo pokojninsko osnovo, bi moralo sodišče na opredeljeno zahtevo tožnika preveriti tudi upoštevanje zavarovalnih osnov za čas tožnikovega dela v tujini.
poklicna rehabilitacija - razporeditev na drugo ustrezno delo
Ugotovitev izpodbijane sodbe o tem, da je delavec dne 10. 11. 2004 uspešno končal usposabljanje v okviru poklicne rehabilitacije, predstavlja ugotovitev dejanske narave, ki je v reviziji ni dovoljeno izpodbijati.
Tožnica je sama najprej izbrala bosanskega nosilca zavarovanja in dobila družinsko pokojnino v BIH. S tem je opravila izbiro glede pokojnine, ki jo bo uživala. Sodišče je zato pravilno odločilo, da na podlagi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 tožnica nima več izbirne pravice in ne more več uveljavljati enake pravice pri toženi stranki.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - državljanstvo
Ker je tožeča stranka državljanstvo Republike Slovenije, ki je eden izmed kumulativno določenih pogojev po določbi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, pridobila z dnem 4. 2. 2003, glede na določbe ZPIZVZ pred tem datumom ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - predhodno vprašanje - državljanstvo
Za odločitev o tožbenem zahtevku je pomembno le, ali je tožeča stranka v spornem obdobju izpolnjevala z zakonom predpisane pogoje za priznanje uveljavljane pravice. Na odločitev ne morejo vplivati revizijske navedbe, s katerimi tožeča stranka graja postopek odločanja o državljanstvu po določbi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Izpolnjevanje pogoja državljanstva Republike Slovenije ima namreč v predmetnem socialnem sporu naravo predhodnega vprašanja, o katerem pa je bilo na matičnem področju že pravnomočno odločeno, zato v tem postopku o tem ni dovoljeno niti ponovno niti drugače odločiti.
ZPIZ-1 v 133. členu ne določa taksativno vrst dohodkov, ki se vštevajo med skupne dohodke. Našteva jih le primeroma kot dohodke, od katerih se plačuje davek. Upoštevajo se vsi dohodki od premoženja, od katerih se plačuje davek, vendar le v višini od katere se davek plačuje, torej v višini, ki se po davčnih predpisih šteje za davčno osnovo.
priznanje invalidnosti - revizijski razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka - izdaja novega upravnega akta
Kot revizijski razlog se lahko upoštevajo le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to je tiste, ki bi lahko oziroma so vplivale na zakonitost sodbe.
Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z določbami 82. člena ZDSS-1 le delno odločilo o podlagi pravice do invalidske pokojnine (s priznanjem prve kategorije invalidnosti), v preostalem pa odločitev o pravici do invalidske pokojnine naložilo toženi stranki, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je oziroma bi lahko vplivala na vsebinsko pravilnost sodbe o pravicah tožeče stranke, ki ji gredo iz invalidskega zavarovanja.
Posameznik je upravičen do takega podaljšanja pravice do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, kolikor je znašala prekinitev njegovega šolanja zaradi bolezni in drugih v zakonu navedenih razlogov, oziroma kolikor časa je bil upravičen do družinske pokojnine iz teh razlogov ne glede na prekinitev šolanja. Pri tem je lahko pravno upoštevna le formalna prekinitev šolanja, ki se dokazuje s potrdilom šole (pa naj gre za prekinitev za šolsko oziroma študijsko leto ali pa le za krajšo prekinitev za čas, ko je upravičenec izrecno oproščen šolskih oziroma študijskih obveznosti).
ZPIZVZ člen 6, 7. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (1992) člen 2, 2/2, 3, 6, 7.
vojaška starostna pokojnina - akontacija - čin - general polkovnik
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin v prvem odstavku 3. člena določa, da se upravičencem iz prve alineje in upravičencem iz druge alineje 2. člena, ki imajo odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev o odmeri pravic (kar je tudi tožeča stranka), od 1. 11. 1991 dalje izplačuje akontacija pokojnine in drugih dajatev v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, z omejitvijo, da najvišji znesek akontacije ne sme presegati zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo, kot je bil določen za izplačila pokojnin po splošnih predpisih v Republiki Sloveniji. Tožniku bi torej morala biti akontacija odmerjena na podlagi 1. odstavka 3. člena Odloka, ne pa na podlagi 4. in 5. člena Odloka.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - vračilo prispevkov
Tožnikova pokojninska doba v Republiki Sloveniji znaša štiri leta in štiriindvajset dni, skupna pokojninska doba (z upoštevanjem te dobe v Bosni in Hercegovini in Hrvaški) pa osemintrideset let in osem dni. To ob tožnikovi starosti enainšestdeset let glede na določbo 36. člena ZPIZ-1 ne zadošča za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Brez sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ni zakonske podlage, da bi bilo tožniku mogoče priznati sorazmerni del pokojnine.
Uveljavljeni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji (pred tem tudi v okviru SFRJ) ne omogoča vračanja pravilno plačanih prispevkov iz naslova obveznega zavarovanja delavcev v delovnem razmerju (izjema za vračilo prispevkov je določena le v 230 b. členu ZPIZ-1) in s tem v zvezi uporabo instituta neupravičene obogatitve tožene stranke, kot je urejen v obligacijski zakonodaji.
ZPIZ-1 člen 163, 390, 391, 397, 446.ZPIZ člen 190.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - ustavitev izplačevanja - uveljavitev novega zakona - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Za odločitev v tej zadevi ni pomembna določba 446. člena ZPIZ-1, saj predmet spora ni priznanje pravic iz naslova invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1, temveč ustavitev izplačevanja nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, kot pravice po ZPIZ - to je pravice, ki jo ZPIZ-1 tudi ne pozna v takšni obliki.
Določbi 390. in 397. člena ZPIZ-1 ne pomenita, da pravice oziroma uživanje pravic, ki so bile pridobljene še pred uveljavitvijo novega zakona, sploh ne morejo prenehati. Nasprotna razlaga bi bila nesistemska. Nadaljnje uživanje pridobljenih pravic po ZPIZ lahko tudi v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 traja le toliko časa, dokler za to obstajajo (jasno določeni) pogoji po prejšnjem zakonu.
Že iz besedila 163. člena ZPIZ-1 izhaja, da se nanaša le na pravice na podlagi invalidnosti in telesne okvare, ki so pridobljene in določene po ZPIZ-1.
V pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki sta jo sklenili tožena stranka in sindikat družbe, je bila za zaposlene, ki jim je na dan podpisa pogodbe manjkalo manj kot pet let do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, predvidena možnost, da jim tožena stranka ne plačuje premij za prostovoljno dodatno zavarovanje, ampak je za njih predvidena ob upokojitvi možnost enkratnega izplačila v višini seštevka premij, ki bi jim jih v skladu s pokojninsko shemo tožena stranka do tedaj vplačala v njihovo korist, če bi bili vključeni v pokojninski načrt. Tožnik ni upravičen do plačila premij, ki naj bi jih prejel v času od prenehanja pogodbe o zaposlitvi do upokojitve.
Gre za premoženjski socialni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem glede na vrednost spornega predmeta revizija po zakonu ni dovoljena.
Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka v smislu določb 325. člena ZPP predlagala izdajo dopolnilne odločbe.
dodana doba - pokojninska doba - predpostavke za vložitev tožbe
"Dodana doba" je pojem iz ZPIZ-1. ZPIZ/92, na podlagi katerega je bil tožnik starostno upokojen, tega pojma ni poznal in zato tožnik na podlagi dodane dobe ni mogel uveljaviti nobenih pravic.
Ker tožnik ni dokazal, da se je zoper odločbo tožene stranke pritožil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe iz 75. člena ZDSS-1.
uveljavitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih - pogoji za upokojitev - prenehanje delovnega razmerja - nezaposlenost
Zakonodajalec je omogočal predčasno upokojitev le tistim zavarovancem, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz poslovnih razlogov na strani delodajalca in so bili do uveljavitve ZPIZ-1 dejansko nezaposljivi, ne pa tudi tistim, ki so si po takem prenehanju delovnega razmerja sami ali s pomočjo zavoda za zaposlovanje uspeli zagotoviti drugo zaposlitev, pa če tudi le za krajša časovna obdobja.
invalidnost - izguba delovne zmožnosti - zmanjšanje delovne zmožnosti - drugo ustrezno delo - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Za drugo ustrezno delo se lahko šteje le delo v organiziranem delovnem procesu, ki je ekonomsko upravičeno, to je delo na ustreznem (lahko tudi ustrezno prilagojenem) delovnem mestu, na katerem lahko delovni invalid brez škode za poslabšanje zdravja dosega normalne delovne rezultate.