ponovna odmera starostne pokojnine - odmera pokojnine za nazaj - odločitev Ustavnega sodišča
Ker je bila odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003 objavljena v Ur. l. RS, št. 69/2003 z dne 3. 10. 2003, je tožena stranka tožniku pravilno priznala pravico do ponovne odmere starostne pokojnine, ki mu gre od 1. 11. 2003 dalje.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
S tem, ko je tožeča stranka uveljavila invalidsko pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v RS dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpala izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe tudi v RS.
Revizija je vsebinsko vložena samo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.
ZPIZ-1 člen 109. Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
Pokojni mož tožnice ni mogel uveljaviti pravice do akontacije v Sloveniji, ker je pravico do akontacije in pravico do pokojnine pridobil v Republiki Hrvaški.
kategorija invalidnosti - spremembe v zdravstvenem stanju - dokončnost upravnega akta - odločitve sodišča
Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju predstavljajo novo stanje, ki ga sodišče ni pristojno presojati, ker o tem stanju še ni bilo odločeno v postopku pri toženi stranki. To novo dejansko stanje bo predmet presoje v novem postopku pri toženi stranki.
S tem, ko je sodišče prve stopnje razsodilo, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti, ni pa odločilo o njegovi pravici, dejansko ni uporabilo 81. člena ZDSS-1.
status vojnega veterana - udeleženec narodno osvobodilne vojne
Oseba, starejša od 15 let, dokazuje status vojnega veterana z odločbo o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
starostna pokojnina brez zmanjšanja v posebnih primerih - upokojitev pred dopolnitvijo polne starosti - prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev mlajše brezposelne osebe - polna starost
ZPIZ-1 omogoča tudi izplačevanje starostne pokojnine brez zmanjšanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti, čeprav še nimamo zakona, ki bi določal, da delavcu lahko preneha delovno razmerje tudi na podlagi programa, po katerem je delodajalec dolžan na njegovo delovno mesto zaposliti mlajšo brezposelno osebo. Niso pa bili sprejeti niti ustrezni programi za tako zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb, niti ni bil sprejet zakon, ki bi določneje opredelil pogoje za takšno upokojevanje in zaposlovanje, tako da pogoji za uporabo 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZPIZ-1 v neposredni praksi, to je v smislu konkretnih upokojitev, še niso bili izpolnjeni.
invalidnost - delna invalidska pokojnina - sorazmerni del invalidske pokojnine
Tožena stranka je pri odločanju o tožnikovi pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tudi glede na določbe sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o socialni varnosti utemeljeno izhajala iz določb ZPIZ-1. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik zaradi sprememb v zdravstvenem stanju sicer ni več zmožen za svoje delo vodovodnega inštalaterja, še vedno pa je delazmožen za drugo ustrezno fizično lažje delo z omejitvami, kar ga glede na določbe 3. alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 uvršča v III. kategorijo invalidnosti, ob dopolnjeni starosti nekaj nad 45. let ni izpolnjeval pogojev iz 67. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
kmetijska dejavnost - priznanje pokojninske dobe - odmera pokojnine
Ker je bil tožnikov zahtevek za priznanje pokojninske dobe iz naslova opravljanja del na kmetiji iz časa veljavnosti Zakona o starostnem zavarovanju kmetov že pravnomočno zavrnjen, mu tožena stranka za to obdobje utemeljeno ni priznala pokojninske dobe pri odmeri invalidske pokojnine.
ZPP člen 7, 212.ZPIZ člen 309. ZPIZ (1983) člen 10, 11, 159.
kmetijska dejavnost - dokupljena doba - plačilo prispevkov - dokazno breme - dokazovanje s pričami
Za odločitev o tožbenem zahtevku je bilo (edino) odločilno dejstvo, ali je tožnica plačala prispevek, na podlagi katerega bi se ji opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalne doba. Procesno in materialno dokazno breme za dokazovanje tega dejstva je bilo na tožnici in ne na toženi stranki.
Tudi če bi sodišče na podlagi izjav prič štelo za dokazano, da je tožnica plačala prispevek, bi ostalo nedokazano, ali je bilo plačilo opravljeno v roku in v določeni višini.
starostna pokojnina - odmera od dejanske pokojninske osnove - zavarovanje za ožji obseg pravic - pretežen del zavarovanja - dokup pokojninske dobe - kmetijska dejavnost
Na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljena doba se lahko upošteva le pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri odmeri starostne pokojnine, ni pa je mogoče upoštevati pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe za ožji ali širši obseg pravic na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Ob izostanku izrecne zakonske opredelitve pojma "pretežen" je izpodbijana sodba kot pretežni del zavarovanja pravilno štela zavarovanje v obsegu, večjem od polovice.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine
Z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, je tožnik opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina - tuj državljan - izbirna pravica - mednarodni sporazum o socialni varnosti
S tem, ko je pokojni uveljavil invalidsko pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja tudi ob upoštevanju v RS dopolnjene pokojninske dobe, je izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Poleg tega sta tudi tožeči stranki sami najprej izbrali bosanskega nosilca zavarovanja, ki jima je priznal pravico do družinske pokojnine v višini 80 % zneska pokojnine, ki je šel umrlemu na dan njegove smrti. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da sta s tem na podlagi drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 izčrpali pravico do izbire pokojnine, ki jo bosta uživali.
Ker tožene stranke v času odločanja o zahtevi tožečih strank še niso zavezovala določila Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, je odločitev utemeljeno sprejela zgolj na podlagi takrat veljavnih predpisov (ZPIZ-1).
Ker naknadno izplačilo, ki naj bi ga tožnica prejela v letu 1994, in ki naj bi se nanašalo na osebni dohodek v letu 1977, ni bilo izplačano v skladu z osnovami in merili, ki so v F. M. v letu 1977 veljala za delitev osebnih dohodkov, ga ni mogoče šteti za plačo in všteti v pokojninsko osnovo.
Materialno pravo ni bilo očitno kršeno v tožničino škodo, saj ji je bilo z odločbo tožene stranke v pokojninsko osnovo vračunano nekaj, kar ji ne bi smelo biti.
Ker dopolnjena pokojninska doba ne dosega tretjine razdobja med dopolnjenim dvajsetim letom tožnikove starosti in njegovo starostjo ob nastanku invalidnosti, sodišče pravilno ni ugodilo tožbenemu zahtevku za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-1 člen 34, 34/8. ZPIZ (1983) člen 10, 11.ZPIZ člen 13.
kmetijska dejavnost - zavarovanje za ožji obseg pravic - odmera pokojnine - najnižja pokojninska osnova - varstveni dodatek
Tožnik je bil večino oziroma pretežni del obveznega zavarovanja (v to obdobje se ne upošteva čas zavarovanja po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) zavarovan za ožji obseg pravic. Glede na takšno ugotovitev sta se sodišči druge in prve stopnje utemeljeno oprli na določbo osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1, po kateri zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.
Brez pravne podlage je tožnikovo zavzemanje za to, da bi mu pripadale pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja z upoštevanjem njegovega zadnjega zavarovanja pred priznanjem invalidnosti prve kategorije in pravice do invalidske pokojnine.
uveljavitev ZPIZ-1 - dodatno priznana pokojninska doba - ponovna odmera pokojnine - odmera pokojnine v prehodnem obdobju
Tožniku je bila v letu 1992 pokojnina odmerjena v največjem možnem odstotku od pokojninske osnove, zato mu zaradi novo priznane pokojninske dobe v letu 2002 ni bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku.
Določbe 409. in 410. člena ZPIZ-1 urejajo odmero pokojnin v prehodnem obdobju in se vsebinsko lahko uporabljajo le za zavarovance, ki so v času veljavnosti zakona iz leta 1999 še v delovnem razmerju.
ZPIZ-1 člen 187.ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126, 135.
delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja - pokojninska doba
Delo na kmetiji ni vezano na osemurni delavnik, na čas počitka in odmorov v smislu, da bi iz njih lahko sklepali na obstoj delovnega razmerja. Bistveno za opravljanje kmečkega dela je stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjena plača. Vse ostalo, čas opravljanja dela, počitki in odmori, malica in podobno, je bilo za vse na kmetiji enako in v bistvu neopredeljeno. Težko je govoriti o redni mesečni plači, ker je bil tudi način plačila pri delovnem razmerju na kmetiji običajno sklenjen tako, da je bil del plače izplačan v naravi (hrana in stanovanje pri delodajalcu), ni bilo nemogoče, da se je plača izplačevala v daljših obdobjih in ne mesečno in celo, da za delavca niti ni bilo pomembno, kdaj se bo to zgodilo. Delavec je vedel le, da ima pri gospodarju dobropis, ki ga bo dobil izplačanega, ko bo za to potreba.
Obstoj potrebnih elementov delovnega razmerja oziroma obstoj samega delovnega razmerja je ob izpolnjevanju še drugih pogojev osnova za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe tako po določbah 126. kot tudi 135. člena TZPZ.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja.
invalidska pokojnina - začetek uživanja - pogoj prenehanja zavarovanja
Začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja. V kolikor do prenehanja zavarovanja ne pride, dejstvo, da je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine, na izplačevanje pokojnine nima nobenega vpliva.