vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca - pravica do izbire pokojnine
Tožničin mož je pridobil starostno pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja, zato na njegovi strani ni izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Do odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
Predmet revizijskega preizkusa je omejen na pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, argumente, ki naj bi utemeljili revizijo, pa mora stranka navesti jasno in določno. V reviziji zgolj posplošenega sklicevanja na navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v postopku na prvi stopnji, pri odločanju o utemeljenosti tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče upoštevati.
Ker pri tožeči stranki v relevantnem obdobju ni bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč zmanjšana delovna zmožnost, sodišče zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prve alinee 34. člena ZPIZ utemeljeno ni ugodilo njenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
KULTURA - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS1010571
ZUJIK člen 85.ZDSS-1 člen 7, 7/1-5b.
plačilo prispevkov iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi - cenzus - spor o pristojnosti
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samozaposlenega v kulturi do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna dohodkovni položaj samozaposlenega v kulturi, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku. O pravici do socialnih prejemkov pa je pristojno odločati socialno sodišče.
ZMEPIZ člen 45, 46, 47, 48, 49, 50.ZPIZ-1 člen 15, 16, 25.
zavarovalno razmerje – status zavarovanca – sprememba statusa zavarovanca – kmetijska dejavnost – samostojna podjetniška dejavnost
Ker ZMEPIZ v 49. členu, ki ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti, ni izrecno določil, kdaj se na tak način pridobi, izgubi ali spremeni status zavarovanca, je treba to vprašanje reševati glede na vse okoliščine mogočih odločitev na podlagi tega člena zakona. Če bi se bilo pri odločanju o statusu zavarovanca po 1. alineji tega člena (t. j., če je bilo ugotovljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena) še mogoče neposredno opreti na splošno določbo drugega odstavka 45. člena ZMEPIZ, da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, so pri odločanju o spremembi podlage zavarovanja (4. alineja) pomembne druge okoliščine.
Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, kot pravno urejenega statusa, le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
priznanje invalidnosti – revizijski razlog – relativna bistvena kršitev določb postopka – izdaja novega upravnega akta
Kot revizijski razlog se lahko upoštevajo le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, to je tiste, ki bi lahko oziroma so vplivale na zakonitost sodbe. Pri tem je zakonitost sodbe potrebno razumeti kot zakonitost odločitve sodišča o vsebini zahtevka oziroma spora.
Ravnanje sodišča, ki je v nasprotju z določbami 82. člena ZDSS-1 le delno odločilo o podlagi pravice do invalidske pokojnine (s priznanjem I. kategorije invalidnosti), v preostalem pa odločitev o pravici do invalidske pokojnine naložilo toženi stranki (ob sicer izpolnjenem pogoju, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem povezano z nesorazmernimi težavami, upoštevaje, da z vsemi potrebnimi podatki in izračuni razpolaga tožena stranka), ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je oziroma bi lahko vplivala na vsebinsko pravilnost sodbe o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v Nemčijo in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki mu je bila sproti izplačevana, temveč le tista višina, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
vdovska pokojnina – razveza zakonske zveze - pravica do preživnine
Ker tožnici ob razvezi zakonske zveze ni bila prizna pravica do preživnine, po razvezanem zakoncu ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine.
Pri presoji, ali ima tožnica pravico do pokojnine po bivšem zakoncu, ni mogoče upoštevati razlogov, zaradi katerih v razveznem postopku ni uveljavljala pravice do preživnine.
Ker tožnikova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ker njegova pokojninska doba, dopolnjena pri toženi stranki, ne dosega 1/3 obdobja med 20. letom tožnikove starosti in ugotovljenim nastankom invalidnosti, tožnik ni upravičen do invalidske pokojnine.
pridobitev pravice do invalidske pokojnine – prenehanje zavarovanja
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 156. člena ZPIZ-1: nastanek invalidnosti prve kategorije in prenehanje obveznega zavarovanja.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji – azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev – prenehanje delovnega razmerja
Dejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.
III. kategorija invalidnosti – zavarovančev poklic
Za zavarovančev „poklic“ se na podlagi 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1 šteje delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
Ker je bil tožnik v aktivni vojaški službi v JLA do 31.3.1992 in je dal vlogo za predčasno upokojitev šele 24.10.1991 ter dotlej ni bil v nobenem od statusov iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, ni upravičen do predčasne vojaške pokojnine.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – odškodninska odgovornost zavoda – zamudne obresti - postranska terjatev – zavrženje revizije
Ker je določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 začela veljati šele dne 1.1.2000, zakonske zamudne obresti za obdobje od 1.10.1998 do 31.12.1999 ne morejo predstavljati odškodninske terjatve, temveč gre lahko le za postransko terjatev.
Glede na tožnikovo starost ter pokojninsko dobo (vključno s t. i. beneficirano dobo), doseženo na dan 18. 10. 1991, ta ni izpolnjeval pogojev ne za predčasno ne za starostno pokojnino po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiški oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1975) člen 12. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
predčasna pokojnina - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zaposlitev v drugi republiki nekdanje SFRJ
Prispevki so bili plačevani v nasprotju z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks, vendar za to napako tožnik in tožena stranka nista odgovorna. Gre za napako delodajalca, ki ima za posledico odgovornost za prekršek, pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost do tožnika.