javna listina - izvedenci - invalidska komisija - mnenje invalidske komisije v sodnem postopku
V sodnem postopku mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa zavoda, torej ene od strank v postopku, ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Glede na to se je sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicevalo na določbo 247. člena ZPP v zvezi z izločitvijo izvedenca. Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev (zaradi česar se s tem v zvezi tudi ni mogoče sklicevati na določbo 247. člena ZPP o njihovi izločitvi), mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze. Gre za listine, ki so jih izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej za javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP).
Iz določbe 2. odstavka 244. člena ZPP ne izhaja dolžnost sodišča, da obvesti stranke o tem, koga namerava določiti za izvedenca, in jim da možnost izjave o tej določitvi. Ta določba predvideva le možnost, da bo sodišče pred takšno odločitvijo tako postopalo ("sodišče lahko da strankam možnost izjave"). Ker torej takšno ravnanje ni predvideno kot dolžnost oziroma obveznost sodišča, opustitev predhodnega obvestila in s tem možnosti predhodne izjave strank o določitvi izvedenca ne predstavlja kršitve postopka. Ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem pride v poštev šele, ko sodišče, ne pa morda stranka, oceni, da je izvid nejasen, nepopoln, sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (2. odstavek 254. člena ZPP), če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo popraviti z novim zaslišanjem (3. odstavek 254. člena ZPP).
uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - vložitev revizije - pooblastilo
Po določbi 4. odstavka 86. člena ZPP lahko izjemoma vloži revizijo oz. drugo izredno pravno sredstvo zakoniti zastopnik stranke, ki ima opravljen pravniški državni izpit, torej zakoniti zastopnik sam, ne pa v njegovem imenu pooblaščenec, ki ni odvetnik (tudi če ima pooblaščenec pravniški državni izpit in če ga pooblasti zakoniti zastopnik, prav tako s pravniškim državnim izpitom). Določba 3. odstavka 87. člena ZPP ni v neskladju s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP.
ZZZPB-D člen 61, 61/4. ZDR (1990)člen 36d, 87, 87/1.
zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - starejši delavec
Pojem starejšega delavca določa 1. odstavek 87. člena ZDR/90. Gre za delavca, ki je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske). Zato varstvo po 2. odstavku 36.d člena ZDR pripada le delavcu - moškemu, ki je starejši od 55 let, ob kumulativnem pogoju, da mu do upokojitve manjka do pet let zavarovalne dobe. Sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku je postal dokončen pred dnem uveljavitve ZZZPB-D (pred 25.10.1999). To bi tožniku dajalo pravico do denarnega nadomestila po prej veljavnih predpisih, vendar le ob dodatnem pogoju prenehanja delovnega razmerja po 36.d členu ZDR. Ta dodaten pogoj pa ni bil izpolnjen, saj na dan prenehanja delovnega razmerja dne 22.4.1999 še ni dopolnil 53 let starosti in ni spadal v kategorijo starejših delavcev.
Tožnici ni mogoče povečati pokojnine na podlagi 4. odstavka 52. člena ZPIZ, saj ni ostala v delovnem razmerju zato, ker naj bi še ne dosegla z zakonom zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca postavi invalidsko komisijo, lahko stranke zahtevajo izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.
V postopku za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predvideno dvostopno odločanje organov tožene stranke in sodno varstvo le zoper dokončno odločbo oziroma če drugostopni organ tudi na ponovno zahtevo ne odloči o pritožbi.
izbira pokojnine v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - pokojninsko obdobje
Ker je tožnik že v letu 1995 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki, na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.
ZZVZZ člen 60.ZPSV člen 15, 15/2. ZDoh člen 117, 117/1, 118, 118/1, 118/2. ZPD. ZDDV člen 79, 79/1. ZUP (1986) člen 66, 66/3, 66/4, 245, 245/2. ZUS člen 67, 67/2, 72, 72/5, 73.
odpis prometnega davka, davka od dohodkov od dejavnosti, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje - stvarna pristojnost - zakonska podlaga - izpolnjevanje pogojev
O odpisu prispevka za zdravstveno zavarovanje je pristojen odločati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZPD ni imel določb o odpisu prometnega davka, zato za odobritev odpisa prometnega davka ni pravne podlage. Za odpis davka od dohodka iz dejavnosti in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZVZ, kar je že pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Dejstvo je, da tožniku do 18.julija 1991 ni prenehala vojaška služba, saj je bil, kot izhaja iz izvedenih dokazov (predloženih listin), v aktivni vojaški službi do 31.10.1991. Zato bi moral izpolniti ali pogoj, da je v JLA ostal s soglasjem organov RS (kar se niti ne zatrjuje), ali da je bil v enem od statusov, ki jih predvideva 4. alineja pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po citiranem zakonu. Ker tak status ni bil ugotovljen (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano), tožniku tudi ni mogoče priznati zahtevane pravice.
dodatek za pomoč in postrežbo - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dopuščena revizija
Ker tožnik v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni navedel konkretnih odločitev vrhovnega ali višjega sodišča, s katerimi bi dokazal pavšalne trditve, da opredelitev vseh življenjskih potreb v tej zadevi odstopa od pravnih standardov, oblikovanih v sodni praksi, pritožba ni utemeljena.
ZDR (1957) člen 57. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju člen 159.ZPIZ člen 202. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 129.
priznanje zavarovalne dobe - obstoj elementov delovnega razmerja
Nižje sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da ni dokazan obstoj elementov delovnega razmerja za čas dela tožnika pri njegovem očetu in da zato ni šlo za obstoj takega pravnega razmerja, na podlagi katerega bi bil tožnik v spornem obdobju socialno zavarovan. Pri tem sodišče ni navedlo, katere elemente delovnega razmerja je ugotavljalo in kaj je bila pravna podlaga njegove ugotovitve. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določb zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1957) - Uradni list FLRJ, št. 53/57), kjer je v drugem odstavku 3. člena določeno, da se pravice iz delovnega razmerja nanašajo na delavce, ki osebno in stalno opravljajo delo kot svoj reden in glavni poklic, na določenem delovnem mestu (delu) v organizaciji, v rednem delovnem času s pravico do osebnega dohodka oziroma do plače po vloženem delu. Te določbe veljajo po prvem odstavku 15. člena tudi za zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Ker ni upoštevalo materialnega predpisa, ni moglo popolno ugotoviti dejanskega stanja. Šele ugotovitev elementov iz 3. člena ZDR (1957), kar je ugotovitev dejanskega stanja, bi lahko bila podlaga za odgovor na vprašanje, ali je tožnik v spornem obdobju pri svojem očetu bil v delovnem razmerju ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS08217
ZPP člen 339, 339/2-4, 370, 370/1-1. ZDSS člen 5, 5/1-1, 5/2.
zamudne obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje o zahtevku iz pristojnosti sodišča druge vrste - socialni spor - pravice iz in do invalidskega in pokojninskega zavarovanja - akontacija vojaške pokojnine - akcesorne terjatve - pravna narava stranske terjatve - pristojnost socialnega sodišča
Samo zato, ker tožnik zamudne obresti uveljavlja posebej, torej ločeno od glavne terjatve, se njihova pravna narava ni spremenila. V materialnem pravnem smislu gre še vedno za akcesorij, od glavne terjatve odvisno terjatev.
Ker glavno terjatev predstavljajo mesečni denarni zneski akontacij vojaške starostne pokojnine, ki spadajo na področje socialne varnosti iz 1. alinee 1. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, tudi v tej pravdi pri rednem sodišču sicer samostojno uveljavljane zamudne obresti od navedene glavne terjatve spadajo v isto področje, s tem pa tudi v pristojnost socialnega sodišča.
vojaške pokojnine - pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja - upravičenci do pravic iz pokojninskega zavarovanja
Ni pravilno razumevanje določb ZPIZVZ, da za priznanje pravice do pokojninskega in invalidskega zavarovanja zadoščajo že določbe 1. člena. V 1. členu je določba, da se z zakonom urejajo pravice, ki so jih državljani RS in drugi upravičenci po tem zakonu pridobili oziroma izpolnili pogoje za njihovo pridobitev na podlagi zavarovanja po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev. Kdo so upravičenci iz tega člena je določeno v 2. členu. Zato samo uporaba določil 1. člena ZPIZVZ, kot to predlaga revident ni mogoča.
invalidska pokojnina - zamuda pri izplačilu - zamudne obresti
Z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke pri odločanju o priznanju pravice do invalidske pokojnine nastala škoda, bi tožnik lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zamudnih obresti. Zamudne obresti niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.
Iz določbe 108.člena ZO izhaja, da se ob izpolnjevanju zahtevanih pogojev pod posebnimi (ugodnejšimi) pogoji lahko upokojijo tudi tisti delavci TO, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do pokojnine. Zato je za njih zakon določil, kako se jim oblikuje pokojninska osnova in v kakšnem odstotku od pokojninske osnove se odmeri pokojnina. Ker ne izpolnjujejo splošnih pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZ, za njih poleg posebej določenih, ni mogoče upoštevati splošnih pogojev za izračun pokojninske osnove.
V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kažejo tudi določbe ZPIZ, ki v členih od 13 do 34 obravnavajo, kdo je lahko zavarovanec v tem zavarovanju oziroma kdo je lahko udeležen v zavarovalnem razmerju. Zavarovanec v nobenem primeru ni delodajalec, kar pomeni, da razmerje med zavodom in delodajalcem ni zavarovalno razmerje v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS.
ZPIZ člen 202, 202/1-2. TZPZ člen 21, 22, 126, 126/1. ZDR (1957) člen 1, 3, 114.
uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - priznanje zavarovalne dobe - vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo - čas, prebit v delovnem razmerju
Ob ugotovitvi, da je tožnik v spornem času osebno in stalno opravljal delo zobozdravnika pri šolski polikliniki in to v rednem delovnem času in zato prejemal plačilo, so bili izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja po 1. odstavku 3. člena takrat veljavnega ZDR. Prav stalnost in neprekinjenost tožnikove zaposlitve v spornem času, ob izpolnjenih temeljnih pogojih, izključuje zmotno pravno presojo, o neobstoju delovnega razmerja.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - zagotovitev socialne varnosti delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbetmega prahu
ZPPPAI v 1. členu določa, da zakon zagotavlja socialno varnost delavcev, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Ker je v 2. členu ZPPPAI določba, da je proizvodnja azbestocementnih izdelkov na območju RS prepovedana od 20.12.1996 dalje (ukinitev proizvodnje), se da sklepati, da zakon rešuje socialno varnost le delavcem, ki so delali pri proizvodnji (v proizvodnji) azbestnih izdelkov na dan 20.12.1996. Ta določba je veljala do sprejema novele v letu 1998, ko je bil spremenjen 1. člen ZPPPAI tako, da je socialno varnost zagotavljal vsem delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Novela je torej spremenila osnovni zakon v toliko, da za priznanje pravic ni bilo več zahtevano opravljanje dela pri azbestu v času ukinitve proizvodnje.
ZPPPAI člen 6, 7, 8.URS člen 2, 154, 155. ZTPDR člen 77.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - retroaktivni učinek - zakonski pogoji - pravna dejstva navzoča pred sprejemom zakona
Z ZPPPAI je bila torej zagotovljena delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji in način prenehanja delovnega razmerja iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Vendar so vsa ta dejstva in okoliščine morala obstajati že pred sprejemom zakona, da so bili lahko z njegovo uveljavitvijo izpolnjeni pogoji za pridobitev v njem določenih pravic. Zato je presoja sodišč, da delavec ni upravičen do uveljavljene pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI materialnopravno zmotna.