pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - izpolnjevanje pogojev
Razlog, zakaj je odločitev tožene stranke pravilna, pa čeprav iz drugih razlogov kot jih je navajala tožena stranka ali obe nižji sodišči, je tudi dejstvo, da je bila tožnica v času odločanja tožene stranke v delovnem razmerju. Zato ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz 8. člena ZPPPAI, saj ni bil izpolnjen pogoj, da ji ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča.
ZZVN člen 14, 14/1, 14/2.ZPIZ člen 39, 40, 202, 203. ZTPZ člen 140, 140/1, 162.
pogoji za pridobitev - žrtev vojnega nasilja - pravica do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Pri vsebini 14. člena ZZVN je izhajati iz načela pravičnosti, s katerim je zakonodajalec žrtvam vojnega nasilja, mlajšim od 15 let priznal pravico do upokojitve pod ugodnejšimi, vendar enakimi pogoji kot udeležencem narodnoosvobodilne vojne enake starosti. Tudi njim ni bila udeležba v narodnoosvobodilni vojni kot posebna doba šteta dvojno kot zavarovancem iz 1. odstavka 140. člena ZTPZ. Zato je razlagati določbo iz drugega odstavka 14. člena, ki dopušča znižanje starostne meje za čas trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - vendar največ do omejitev iz prvega odstavka - v skladu z namenom ZZVN. Žrtvam vojnega nasilja je zagotovljena posebna pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na način, s katerim ni porušeno razmerje v pravicah iz tega zakona z že urejenimi pravicami po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZOR člen 210.ZPIZ člen 46, 229, 229/2. ZPPIZ člen 1, 3, 3-1, 5. ZDDPO člen 33, 33/2, 34, 34/2, 34/4.
pokojninsko zavarovanje - vračilo preveč plačanih prispevkov zavarovancem
Vračilo nepravilno ali preveč plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima zavarovanec pravico zahtevati po določbah Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na način in po postopku, določenem v Zakonu o davku od dobička pravnih oseb.
pravica do starostne pokojnine - pravno upoštevana zavarovalna doba - zavarovalna doba, dosežena na območju nekdanje SFRJ - vštevanje v pokojninsko dobo
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l.RS št.12/92 - 54/98 -ZPIZ) v členu 203 do vključno člena 207 taksativno našteva obdobja, ki se - poleg časa prebitega v zavarovanju po tem zakonu - vštevajo v pokojninsko dobo, na podlagi katere se pridobijo in urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker pokojninske dobe, dosežene na območju nekdanje SFRJ, niti ta zakon, niti prej veljavni ZTPIZ, ne uvršča med obdobja, ki bi bila pravno upoštevana kot zavarovalna doba po prvem odstavku 202. člena ZPIZ, za priznanje uveljavljene pravice do starostne pokojnine tožnice, ne obstaja zakonita podlaga (39.čl.).
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP-77 lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Revizija vložena po roku, določenem v zakonu, ni dovoljena. Za vsebinsko obravnavo revizije zato ni izpolnjen zahtevan pogoj.
starostna pokojnina - nova odmera pokojnine - postopek v socialnih sporih - odločba pristojnega organa o pritožbi stranke - izdaja odločbe v zakonitem roku - procesna predpostavka za vložitev tožbe
Po 3. odstavku 32. člena ZDSS ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, preden so potekli v 1. odstavku istega člena določeni roki. To pomeni, da je iztek zakonskih rokov za odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesna predpostavka, to je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem.
družinska pokojnina - dodatek k družinski pokojnini - slovenski državljani, upravičeni do pokojnine iz republik nekdanje SFRJ
Pokojni oče revidentke je bil zavarovanec posebnega Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev, ki je revidentki po njegovi smrti v letu 1992, priznalo pravico do družinske pokojnine. To pomeni, da pravica do pokojnine ni bila uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, ampak v posebni bivši zvezni instituciji, zato njeni zavarovanci oziroma upravičenci niso zajeti z določbami ZZSV in jim ne more pripadati pravica do tam zagotovljene socialne varnosti.
pravica do družinske pokojnine - postopek za urejanje in varstvo pravic - procesne predpostavke - dopustnost zahteve
Pogoji iz prvega in drugega odstavka 154. člena ZPIZ, ki se nanašajo na okoliščine in lastnosti stranke, ki morajo biti podane, da je odločanje o njeni zahtevi dopustno, so procesne predpostavke. Od njihovega obstoja ali neobstoja je odvisen začetek postopka pri zavodu.
ZDSS člen 1, 5, 5/2, 14, 14/1. ZPP (1977) člen 1, 489, 489/1.ZPIZ člen 281.ZOR člen 940, 940/1, 941.ZS člen 97, 97/1, 97/2.
zavarovanje pred odgovornostjo - plačilo odškodnine - stvarna pristojnost
Po 1. odstavku 941. člena ZOR lahko ZPIZ zahteva plačilo za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom tudi neposredno od zavarovalnice. Ta pravica neposredne tožbe pa ne temelji na zavarovalnem razmerju iz obveznega zavarovanja oz. prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato je za sojenje o takšnem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti.
invalidska pokojnina - izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja - predpostavka za uveljvitev pravice do invalidske pokonjine
Izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja je namreč predpostavka za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, ki se praviloma pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. Pravice kot instituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka pri zavodu. V postopku pri zavodu pa se lahko uveljavijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji.
ZPIZ člen 115, 115/1, 115/1-4, 115/3. ZPIZ (1992) člen 1. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov člen 2, 13.
pravica do družinske pokojnine - preživljanje družinskega člana
Ker je revidentka uživalka kmečke pokojnine, glede na določbe sklepa ni mogoče šteti, da jo je pokojna sestra preživljala in zato tudi ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po njej.
ZPIZ (1992) člen 78, 78/1, 81, 81/1, 82, 82/2.ZViS člen 36, 38, 39, 65, 66, 70.
družinska pokojnina - redno šolanje - prekinitev rednega šolanja zaradi služenja vojaškega roka - vzporedno šolanje - pravica do družinske pokojnine po dopolnjenem 26. letu starosti
ZPIZ ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja.
ZPIZ (1992) člen 27, 34, 39, 39/1, 55. ZTPPIZ člen 39.
pravica do invalidske pokojnine - priznanje pravic invalidu III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu
Glede priznanja pravic invalidu III. kategorije so pomembna vprašanja, ne samo, ali revidentu gre pravica do invalidske pokojnine kot invalidu III. kategorije invalidnosti zato, ker brez rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, ampak tudi do kdaj mu je možno priznati kot invalidu III. kategorije pravice do dela na drugem ustreznem delu in kaj pomeni v njegovem primeru dopolnitev starosti iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ ter morda še pomembnejše, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje možno oceniti, da so bili izpolnjeni pogoji, da bi bilo revidenta v letu 1990 ob nastanku invalidnosti mogoče razporediti oziroma zaposliti na drugih ustreznih delih in nalogah.
obnova postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - objektivni rok za vložitev obnovitvenega predloga - zastaranje pravic iz invalidskega zavarovanja - postopkovna pravila
Revident navaja, da po določbi 4. člena ZPIZ pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne zastarajo. To je res, vendar velja samo za materialne pravice, kar pa ne pomeni, da se zaradi take določbe v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uporabljajo določbe, ki urejajo vodenje postopkov. Čeprav pravice res ne zastarajo, je kljub temu lahko prepozno vložena pritožba v upravnem ali sodnem postopku, kot v spornem primeru, kjer je prepozno vložen predlog za obnovo postopka. Ker postopkovna pravila in roki, ki so v njih določeni, med drugim zagotavljajo pravno varnost udeležencev v postopku, jih je tudi v postopkih priznavanja pravic iz socialne varnosti treba upoštevati, vse morebitne ugovore oziroma pomisleke, ki se pojavljajo v zvezi s priznavanjem pravic, pa je treba uveljavljati med tekom postopkov. Končani - pravnomočni - postopki morajo zaradi zanesljivosti pravnih razmerij biti trdni, to pa pomeni, da jih je možno spreminjati samo pod pogoji in v rokih, ki so posebej določeni.
pravice iz invalidskega zavarovanja - sprememba že priznanih pravic
Čeprav ima prav revizija, da je sodni postopek postopek polne jurisdikcije, pa to praviloma pomeni odločitev v okviru dokončne odločitve predhodnega postopka. Zato bi bilo treba za uspeh v sodnem postopku dokazati, da je zatrjevana psihoorganska prizadetost revidenta obstajala že v letu 1996 in da je bila ta taka, da je povzročila izgubo revidentove delovne zmožnosti. Samo s takim dokazom bi bilo možno doseči spremembo že priznanih pravic revidenta iz invalidskega zavarovanja in mu priznati pravice kot invalidu I.
kategorije invalidnosti, namesto pravic invalida III. kategorije invalidnosti. Takega dokaza, kljub številnim izvedenskim mnenjem in zdravniškim spričevalom, v spisih ni in zato je sodišče pravilno in v skladu z izvedenimi dokazi, zahtevek za priznanje večjih pravic iz invalidskega zavarovanja kot neutemeljen zavrnilo.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS31396
ZPIZ člen 7, 7/1, 262, 262/1.ZUP člen 49, 250, 250/1.
vložitev predloga za obnovo postopka - uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja - pravdno upravičenje za vložitev pravnega sredstva
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum), ki pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev, je procesna predpostavka (zavrženje tožbe), stvarna legitimacija (legitimatio ad causam) pa je vprašanje vsebine in pove ali je nekdo lahko subjekt uveljavljanja pravice (aktivna legitimacija) oziroma obveznosti (pasivna legitimacija), presoja pa se po materialnem in ne procesnem pravu. Vprašanje aktivne ali pasivne legitimacije je predmet tožbenega temelja, zato se v primeru, če se ugotovi, da ta ni podana, tožbeni zahtevek zavrne. To pa pomeni, da s pravdnim upravičenjem ugotavljamo samo dopustnost tožbe, s stvarno legitimacijo pa njeno utemeljenost. V prvem odstavku 262. člena ZPIZ je določeno, da se postopek za uveljavljanje pravic začne samo na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine na zahtevo družinskega člana ali zakonitega zastopnika, postopek za pridobitev pravice iz invalidskega zavarovanja pa se, po določbi drugega odstavka istega člena, lahko začne tudi na predlog zdravnika, ki zavarovanca zdravi ali zdravniške komisije. Iz povedanega sledi, da zakon daje lastnost stranke, predvsem glede začetka postopka uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja, praktično samo zavarovancu. In ker gre v spornem primeru dejansko za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, bi obnovo postopka lahko predlagala samo zavarovanka sama, ne pa tudi njen delodajalec.
delovno razmerje pri delodajalcih - nadomestilo plače - plače in drugi prejemki - neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
V pristojnosti delodajalca je pravna možnost, da lahko uredi ugodnejše pogoje za priznanje pravic ali za odmero nadomestil delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti kot so v ZPIZ določeni za delovne invalide s preostalo delovno zmožnostjo. Po določbi 2. odstavka 145. člena pa jim mora biti zagotovljen takšen obseg pravic oziroma vsaj tako ugodni pogoji za njihovo pridobitev, kot jih določa 94. člen ZPIZ za invalide III. kategorije (134. člen).
invalidska pokojnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - načelo vzajemnosti in solidarnosti - pogoji za pridobitev pravic - obseg pravic
S pravili sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za pridobitev pravic in njihov obseg lahko drugače določeni od tistih, ki gredo zavarovancem iz obveznega zavarovanja.
pravice iz pokojninskega zavarovanja - sodni postopek - revizija - rok - pravočasnost revizije
Ker je revident vložil revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani pri toženi stranki, ki je revizijo sicer odstopila pristojnemu sodišču, vendar po poteku 30 dnevnega roka in ker je tudi "pripis na tožbo" prispel na sodišče po poteku 30 dnevnega roka je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi revizijo zavrglo kot prepozno vloženo.
ZPIZ (1996) člen 23. ZPIZ (1992) člen 163. ZTuj člen 82, 82/3.
pokojninsko zavarovanje - varstveni dodatek - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije
Prenos državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, po uradni dolžnosti, nima zakonite podlage. Zato je pridobitev pravice do varstvenega dodatka iz 23.člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali je bila uživalka pokojnine tudi že 1.7.1966 upravičena do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.