mnenje izvedenca - invalid I.kategorije - vzrok nastanka invalidnosti
Zdrava hrbtenica bi se lahko poškodovala samo v primeru velikih strižnih sil, ki bi tkivo in hrbtenico dobesedno raztrgale (izjava izvedenca na l. št. 74). Glede na povedano je logičen in sprejemljiv zaključek sodišča, da je imel revident hrbtenico bolezensko spremenjeno (izvedenec govori o močno bolnem - degeneriranem diskusu) že pred kritičnim dvigom bremena, tako da je bil dvig bremena le sprožilni moment, ki je obolenje razkril. Kot je zapisano v izvedenskem mnenju, bi lahko bil tak sprožilni moment tudi gib hrbtenice pri navadnem sklanjanju ali celo neznaten stres pri kihanju. Zato ni mogoče ugotoviti, da je pri revidentu vzrok nastanka invalidnosti posledica poškodbe pri delu in ne bolezen.
pokojnina - neplačana akontacija vojaške pokojnine - zamudne obresti
Od zapadlosti občasnih denarnih dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne tečejo zamudne obresti. Določba prvega odstavka 279.člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Ker niti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, tožbeni zahtevek na njihovo plačilo ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 35, 35/2, 382, 382/2, 392. ZDSS člen 21, 21/2.
dovoljenost revizije - zamudne obresti - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - akontacija vojaške pokojnine
Samostojno terjatev iz naslova plačila zamudnih obresti je zato v smislu določila 35. člena in 2. odstavka 382. člena ZPP potrebno opredeliti z denarnim zneskom.
ZPIZ (1992) člen 185. ZPIZ (1999) člen 180, 271. ZPIZ (1983) člen 25. ZPP (1977) člen 393.
ponovna odmera pokojnine - naknadno izplačana ali ugotovljena plača - uveljavitev pravice v rednem postopku
Inštitut ponovne odmere že uveljavljene pokojnine zaradi naknadno izplačane ali ugotovljene plače, ki se v skladu z zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, urejata tudi 185. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) in 180. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) kot pravico zavarovanca, ki jo uveljavlja v rednem postopku in ne v obnovi postopka pri zavodu.
starostna pokojnina - pravica do pokojnine priznana delavcem, s krajšo pokojninsko dobo - odmera pokojnine
Pravica do pokojnine je torej delavcem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi priznana s krajšo pokojninsko dobo kot jo kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določajo splošni predpisi in brez starostne omejitve za priznanje te pravice. Izhodišče za odmero pokojnine osebam iz omenjenega zakona predstavlja pokojninska osnova, izračunana od povprečnih plač v zadnjem koledarskem letu, torej ne kakršnihkoli zaporednih desetih let zavarovanja po 1.1.1970, kot to določa 1. odstavek 43. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
To pa ne pomeni, da je s tem določilom upravičencem iz 2. odstavka 108. člena Zakona o obrambi zagotovljena tudi ugodnejša višina pokojnine.
ZUP člen 249, 249-1, 252, 252/3. ZPP (1977) člen 386, 395, 395/2.
akontacija vojaške pokojnine - upravni postopek - obnova postopka
Kasneje ugotovljeno pravo dejansko stanje ne predstavlja novega dejstva, ki bi bilo podlaga za obnovo postopka po prvi točki 249. člena ZUP, kar naj bi izhajalo tudi iz prakse Vrhovnega sodišča. Na podlagi takega stališča pa uporaba prve točke 249. člena ZUP in dovolitev obnove postopka v obravnavani zadevi pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
odgovornost pravne osebe, ki jo povzroči njen organ - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - privolitev oškodovanca
Po določilih 172. člena ZOR pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Če oškodovanec s svojim ravnanjem drugemu dovoli, da ta nekaj stori, po določilih 163. člena ZOR ne more zahtevati od njega povrnitve škode. ZOR v 154. členu določa, da je med splošnimi podlagami za odgovornost tudi vzročna zveza med ravnanjem določene osebe ter nastankom škode. Pri odločanju o tem, ali vzročna zveza v konkretnem primeru obstaja ali ne, je pomembno ugotavljati ali bi do škode lahko prišlo tudi brez ravnanja osebe, kateri se očita povzročitev škode (naravna vzročnost), ali je škodo povzročilo več vzrokov (kumulativna vzročnost), in katere so ključne okoliščine, ki v dani situaciji lahko privedejo do nastanka škode (adekvatna vzročnost). Tudi pravne norme lahko določijo, katere okoliščine štejejo za vzrok nastanka škode (pravna vzročnost).
Vzročna zveza je pretrgana, če med ravnanje osebe ter škodo poseže samostojen in neodvisen dogodek.
Za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke bi moral revident v sodnem postopku do pravnomočnosti odločitve o njegovem odškodninskem zahtevku dokazati, da so organi tožene stranke neposredno povzročili razmere, ki so bile za revidenta takšne, da sploh ni mogel ravnati drugače, kot da je ravnal tako, da je imelo njegovo ravnanje objektivne znake disciplinske kršitve. Tega dejstva pa revident v postopku pred sodiščem ni uspel dokazati. Sodišči prve in druge stopnje sta iz omenjenih razlogov pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavzeli stališče, da med ravnanjem organov tožene stranke ter prikrajšanji revidenta ni vzročne zveze, ker je pretrgana. Tako v tej zadevi niso izpolnjene predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke, zato je sodišče revizijo tožnika zavrnilo.
priznanje in odmera starostne pokojnine za posebne zasluge - učinek odločbe
Ker je odločba o priznanju in odmeri starostne pokojnine konstitutivno favoriabilne narave, kar pomeni, da so z njo ustanovljene določene pravice, pravno učinkuje šele od dneva izdaje oz. vročitve stranki.
Določba 1. odstavka 279. člena ZOR je kogentne narave, ki jo mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. V njej je vsebovana prepoved obrestovanja zapadlih občasnih denarnih dajatev, v kolikor drug zakon ne dovoljuje plačila zamudnih obresti od ponavljajočih se dajatev. Smisel določbe 1. odstavka 279. člena ZOR je v omejitvi zamudnih obresti pri periodičnih dajatvah, ki sicer lahko dosežejo nesorazmerno visoke zneske. Ker niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niti Zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata, da od zapadlih ponavljajočih dajatev, izvirajočih iz pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja tečejo zamudne obresti, je pravno pravilna odločitev obeh nižjih sodišč, ki sta tožbeni zahtevek na njihovo plačilo zavrnili kot neutemeljeni.
Prepoved obrestovanja občasnih denarnih dajatev - v kolikor ni z zakonom dovoljena - se namreč ne nanaša na plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje (3. odstavek 279. člena).
družinska pokojnina - postopek v socialnih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Opustitev, ki vsebinsko zajema tudi navedbe zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi s prvo očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP/77 v zvezi z 230. členom ZPP/77), daje podlago za zaključek, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS31050
ZPIZ člen 34, 253. ZDSS člen 23, 30, 34, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1-1, 395, 395/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - invalidnost II. kategorije - priznanje pravic iz invalidskega zavarovanje - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev II. kategorije invalidnosti in priznanja invalidskih pravic iz tega naslova, ne da bi sodišče odločilo v okviru svojih pooblastil iz 30., 34. in 35. člena ZDSS o zakonitosti in pravilnosti dokončne odločbe tožene stranke, je zato pomanjkljiva. Na ta način je bilo z njo odločeno o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost (16. člen ZPP/77), saj je predmet sodne presoje v tem socialnem sporu lahko le odločanje o zakonitosti dokončnih aktov tožene stranke. Ker je izrek prvostopne sodbe zato nerazumljiv, se sodba ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1. ZDoh člen 118, 118/2.
rok - odpis prispevkov - vloga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Če je tožnik 7. novembra 1994 vložil vlogo za odpis prispevkov za celo leto 1993 in leto 1994, bi tožena stranka to vlogo - glede na določbo 2. odst. 118. člena Zakona o dohodnini, po kateri mora biti vloga za odpis vložena najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec - morala šteti kot pravočasno vlogo za odpis spornih prispevkov za mesec oktober 1994.
Ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravice do invalidske pokojnine je vezano na izgubo delovne zmožnosti (določba 34. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98). Do izgube delovne zmožnosti pride, kadar zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom (določba tretjega odstavka 27. člena ZPIZ). Ker je bilo za revidentko ugotovljeno, da glede na svoje zdravstveno stanje lahko opravlja lažje delo v skrajšanem, štiriurnem delovnem času, to pomeni, da pri njej ni mogoče ugotoviti prve kategorije invalidnosti in ji priznati pravico do invalidske pokojnine.
ZPIZ (1996) člen 23. ZPIZ (1992) člen 163. ZTuj člen 81, 81/2, 82, 82/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
varstveni dodatek - pokojninsko zavarovanje - pogoj za pridobitev pravice do varstvenega dodatka - stalno prebivališče v Republiki Sloveniji - državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije
Prenos državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, iz registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev, po uradni dolžnosti, nima zakonite podlage. Zato je pridobitev pravice do varstvenega dodatka iz 23.člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali je bila uživalka pokojnine tudi že 1.7.1996 upravičena do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
ZDR (1990) člen 29, 33, 33/1, 33/1-3, 35, 35/2, 36d, 36d/2. ZPIZ (1983) člen 24.ZPIZ člen 24.
starostna pokojnina - dokup zavarovalne dobe - predčasna pokojnina - upokojitev na lastno željo delavcev
Tožena stranka - delodajalec - ni izvedla postopka za ugotavljanje, da delo tožnikov trajno ni potrebno po določbah ZDR (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91). Tožniki so se upokojili na lastno željo po določbi 24. člena takrat (1990 in 1991) veljavnega ZPIZ (Uradni list SRS in SR, št. 27/83 do 10/91). Tožniki zato ne morejo uspešno zahtevati, da jim tožena stranka dokupi zavarovalno dobo po določbah ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30921
ZPP (1977) člen 5, 393.ZPIZ člen 27, 28.
načelo kontradiktornosti - sodni postopek - pravice iz invalidskega zavarovanja - pridobitev in odmera pravic
V socialnih postopkih sodišče nima nobene možnosti, da bi na obravnavah ali drugače v postopku lahko zahtevalo sodelovanje strank. Sodišče je dolžno na podlagi določb 5. člena ZPP dati vsaki stranki možnost, da se o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke izjavi, stranka pa sama presodi, ali bo svojo pravico uveljavila ali ne. Ker je tožena stranka bila pravilno obveščena o vseh vlogah revidenta, prav tako pa je bila pravilno vabljena na vse naroke, ni sprejemljiva revidentova graja glede postopkovnih kršitev načela kontradiktornosti.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30774
ZPIZ člen 133. ZTPDR člen 17, 48.
delovni invalid - delovno razmerje pri delodajalcu - sklep o razporeditvi - pravica do razlike plače - razporeditev delavcev
Po določbi prvega odstavka 133. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima delovni invalid pravico do nadomestila zaradi manjše plače (na drugem delu, na delu s skrajšanim delovnim časom, v času rehabilitacije), če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo (smiselno povsem enaka je tudi določba v 48. členu ZTPDR). Če mu tožena stranka ni izdala ustreznega sklepa o razporeditvi, te pravice ni mogel uveljaviti in je bil zato prikrajšan. Ker je do prikrajšanja prišlo zaradi tega, ker ni dobil sklepa o razporeditvi, ki bi ga morala izdati tožena stranka, mu je ta dolžna izplačati priznano razliko v plači.
Za odločanje o sporu, ki izvira iz zavarovalne pogodbe za dodatno pokojninsko zavarovanje je stvarno pristojno redno sodišče. Odločanje socialnega sodišča je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih pridržano med drugim le za spore o vključevanju v prostovoljno zavarovanje in o izvrševanju pogodb iz prostovoljnega zavarovanja, sklenjenih v primerih in pod pogoji, določenimi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2., 24. in 25. člen).
plačilo neizplačanih akontacij vojaških pokojnin - stvarna pristojnost
Pri realizaciji ustavnega zakona oziroma odloka ne gre za spore o sami pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bilo lahko vprašljivo, ali je za odločanje o teh sporih pristojno socialno sodišče, saj to lahko odloča samo v sporih, ki so kot socialni spori izrecno določeni v ZDSS. Vendar bi v spornem primeru morebitna drugačna pristojnost lahko vplivala na ustavno pravico enakega varstva pravic (22. člen ustave RS). Zato je za odločanje o tem, ali tožniku pripada zahtevano zaostalo izplačilo akontacij vojaških pokojnin, glede na določbe ustavnega zakona in odloka, stvarno pristojno specializirano socialno sodišče.