denarna nadomestila v zvezi z zaposlitvijo - pravica do nadomestila plače
Ker je po ugotovitvah zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, ni bilo več razloga, da bi se revident javljal zavodu, zato tudi ni bilo več pogojev za izplačevanje nadomestila plače.
Če je prvostopni organ tožene stranke ugotovil, da ima tožničina vloga pomanjkljivosti zaradi katerih je ni mogoče obravnavati ali, da je nerazumljiva, bi moral ravnati po določilu prvega odstavka 68. člena ZUP. Kadar je zahtevek stranke nejasen ali nepopoln, zlasti še tedaj, kadar gre za zahtevek neuke stranke, mora uradni organ pozvati stranko, da pojasni in opredeli svoj zahtevek. Organ zavoda, ki vodi postopek, ne more sam presoditi ali predpostavljati smisla (domnevno) nejasnega zahtevka.
ZPIZVZ člen 16, 17, 97. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija predčasne starostne vojaške pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine vojaškega zavarovanca so po 16. členu omenjenega zakona določeni z dopolnitvijo 35 let pokojninske dobe ob dopolnitvi minimalne starosti 55 let. Znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ureja zakon v 17. členu. Ta določba omogoča, da se vojaškemu zavarovancu, ki je opravljal določene dolžnosti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine, določene v 16. členu, zniža.
Znižanje je sorazmerno skupni zavarovalni dobi iz naslova povečanja in določeno v 97. členu. Način zmanjšanja predpisane starostne meje pa je po omenjeni zakonski določbi predpisan s polnimi leti.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, ker do 18.10.1991 ni niti vložil zahtevka, niti ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine, prav tako pa po 18.7.1991 ni bil na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
Revidentki v septembru 1991 pravice do družinske pokojnine sploh še niso mogle biti odmerjene iz enostavnega razloga, ker takrat ni izpolnjevala zahtevanih zakonskih pogojev zanjo (starost). Uživanja začasne vmesne pravice pa ni mogoče šteti kot osnovo za uporabo določb 3. člena odloka pri izračunu akontacije vojaške družinske pokojnine, saj gre za drugo dajatev, kot ji je bila priznana od 28.3.1993 dalje. Zato sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ji odmerili akontacijo družinske vojaške pokojnine kot upravičencu, ki mu pravice še niso bile odmerjene, v skladu z določbami 4. in 5. člena odloka o izplačevanju vojaških pokojnin.
zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - benificirana delovna doba
Samo vodenje del in nadziranje opravljanja takih del oziroma prisotnost v prostoru, kjer se ta dela opravljajo, ne zadošča za ugotovitev, da je delavec opravljal taka izredno težka in za zdravje škodljiva dela, da bi se mu lahko štela zavarovalna doba s povečanjem.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.ZPIZVZ člen 15, 16, 97.
akontacija vojaške pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Iz ugotovljenih pravno relevantnih dejstev obeh nižjih sodišč izhaja, da tožnik do 18.10.1991 ni dopolnil 48 let starosti, kot jo za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine pogojujejo 15., 16. in 97. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (Ur. list SFRJ, št. 7/85) na katerega uporabo napotuje druga alinea prvega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Odlok, Ur. list RS, št. 4/92). Obe nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik izpolnil zahtevano starost 48 let šele 10.11.1991, torej po datumu, ki je kot pogoj za prevzem izplačevanja pokojnine vojaškim upravičencem predpisan v prej omenjeni drugi alinei prvega odstavka 2. člena odloka. Ker tožnik ni izpolnjeval v odloku določenih statusnih pogojev, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Tudi pri uveljavljanju nezastavljive materialne pravice - pokojnine - je treba spoštovati zakonsko določene procesne roke. Predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka se lahko vloži le v rokih določenih v 252. čl. ZUP.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik ni izpolnil pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, saj poleg neizpolnjevanja ostalih pogojev tudi ni do 18.10.1991 izpolnil pogojev za priznanje pravice do pokojnine, kar v reviziji celo sam navaja, vsi zahtevani pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka nižji sodišči utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Pravno napačno je revidentovo pravno stališče, da mu nižje sodišče ne priznava pravice do vojaške pokojnine, ki jo je s svojim delom pridobil. Priznane pravice mu nihče ne omejuje, le njene uresničitve, to je izplačila, Republika Slovenija ne prevzame. To pa seveda ne pomeni, da mu pričakovane in priznane pokojnine ni dolžan izplačevati tisti organ, ki mu jo je moral v skladu s posebnimi predpisi tudi priznati. Revident je izpolnil pogoje in zato dobil priznano pravico do pokojnine od vojaškega nosilca socialnega zavarovanja. To je pravica, ki mu je zagotovljena tako glede na določbe ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenje, kot tudi glede na določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katere se revident sklicuje. Te pravice mu nihče ne omejuje in mu je organi Republike Slovenije tudi ne morejo vzeti. Vendar pa to še ne pomeni, da mora zato Republika Slovenija v vsakem primeru tudi prevzeti izplačevanje njegove pokojnine, po določbah 18. člena citiranega ustavnega zakona oziroma odloka o izplačevanju vojaških pokojnin.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, ker do 18.10.1991 ni niti vložil zahtevka, niti ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine - starostna pokojnina
Okvir pravne presoje v sporni zadevi je odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin. Ta je v svojem drugem členu določil kot enotni kriterij za prevzem izplačevanja pokojnin in drugih dajatev vojaškim zavarovancem izven kroga upravičencev po 18. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izpolnitev predpisanega statusnega pogoja, ki ga je vezal na časovno obdobje od 18.7.1991 do 18.10.1991. Upoštevajoč naravo odloka, katerega sprejem je bil potreben za začasno ureditev izplačevanja pokojnin in drugih dajatev vojaškim zavarovancem, tako določeni kriterij ne more vzbujati dvomov v ustavnost in zakonitost takšne ureditve. Z omenjenim določilom se ne posega v ustavno načelo enakosti pred zakonom, saj se je Vlada Republike Slovenije prav z določitvijo enotnega kriterija izognila kakršnemukoli zapostavljanju in arbitrarnemu razlikovanju.
Odlok o izplačevanju akontacije vojaške pokojnine člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Bivša Republika Slovenija kot federalna enota ni imela nobenih obveznosti do vojaške skupnosti socialnega zavarovanja, zato vse pravice, ki jih sedaj zagotavlja vojaškim zavarovancev, Republika Slovenija zagotavlja prostovoljno in pod pogoji, ki jih je z odlokom določila.
Navedena ureditev je namreč posledica spremenjenega državno pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991, ki je glede na novo nastali položaj uredila izplačevanje vojaških pokojnin kot del nasledstva pravic in obveznosti nekdanje SFRJ. Z razpadom SFRJ so obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev do zavarovanih oseb, premoženje in arhivi, s katerimi je upravljal izvajalec tega zavarovanja, postale predmet sukcesije držav. Do sklenitve sporazuma o pravnem nasledstvu SFRJ Republika Slovenija samostojno odloča o prevzemu obveznosti iz tega zavarovanja do zavarovanih oseb, ki so njeni državljani ali imajo stalno prebivališče na njenem ozemlju.
Uredba o ratifikaciji sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah.
akontacija vojaške pokojnine - pravna narava meddržavnega sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah
Določbe omenjenega sporazuma so prisilne narave (ius cogens), zato so zavezujoče tako za organe odločanja kot za stranke. To pa pomeni, da je z njimi omejena dispozicija strank na področju materialnega prava.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane.
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Tožniku je pravico do akontacije vojaške pokojnine kot vojaškemu zavarovancu priznal hrvaški nosilec zavarovanja z odločbo z dne 15.4.1992, s kasnejšo odločbo pa še (12.12.1992) pravico do invalidske pokojnine. Obe pravici sta bili tožniku priznani še pred vložitvijo zahteve pri slovenskem naslovu (15.2.1993). Zato kljub odločbi ustavnega sodišča ni bilo več pravne osnove, da bi mu bile te pravice še enkrat priznali slovenski organi.
akontacija vojaške pokojnine - izredna pravna sredstva - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v aktivni vojaški službi do 24.8.1991. To ugotovitev pa tožnik izpodbija z revizijsko novoto, da je bil v spornem času v vojaški službi proti svoji volji, pod vplivom groženj in prisile. Te trditve predstavljajo v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Med postopkom sta obe sodišči zadevo obravnavali le v okviru ugotovitev obstoja predpisanih pogojev za priznanje pravice do akontacije vojaške pokojnine in teh ugotovitev tožeča stranka v pritožbi, vloženi proti sodbi prvostopnega sodišča, ni izpodbijala s trditvami, da je v tej smeri dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Zato sedanja revizijska trditev, da opravljanje vojaških dolžnosti v JA ni bilo izraz tožnikove prostovoljne in svobodne odločitve, predstavlja revizijsko novoto, s tem pa nedovoljeno izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik ni niti državljan Republike Slovenije, niti nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka nižji sodišči utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
pokojninska osnova - pridobitev, uživanje in izguba pravic
Na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZPIZ se lahko uveljavlja ponovna odmera pokojnine, če se naknadno ugotovi, da niso bila upoštevana vsa izplačila, ki spadajo v pokojninsko osnovo.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1, 2, 2/1, 2/1-2. ZTuj člen 81.
akontacija vojaške pokojnine - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji
Ureditev stalnega prebivališča državljana nekdanje SFRJ oz. bivših republik je posledica spremenjenega državno-pravnega položaja Republike Slovenije po 25.6.1991, ki je glede na novo nastali položaj uredila pravice tujcev.