odmera pokojnine - pravnomočna odločba - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera pokojnine omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od pravnomočnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je za vse te primere določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje od vložene zahteve, torej za naprej.
pokojninska osnova - odmera - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 406. ZPIZ-2B člen 37, 37/1.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - dvojni status - družbenik in poslovodna oseba - zmanjšanje pokojnine
V pokojninsko zavarovanje je vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravic iz tega zavarovanja, to je aktivnega in pasivnega statusa hkrati. Z ZPIZ-2 je bila ukinjena možnost opravljanja dela oziroma dejavnosti v celoti in hkratnega uživanja polne pokojnine. Izjeme, torej kombinacijo dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine ureja ZPIZ-2 za zavarovance, ki pričnejo opravljati delo oziroma dejavnost, ki je podlaga za obvezno zavarovanje iz 14., 15., 16. in 17. člena zakona, torej za vse tako imenovane aktivne statuse.
preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine
Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, je po izdaji odločbe o priznanju te pravice varovana in obstaja le, če še naprej po izdaji odločbe o priznanju pravice obstojijo vsi potrebni pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se ti spremenijo tako, da zakon uživanja pravice ne dopušča več, je zavarovanec ne sme več uživati. O upravičenosti prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila. Nastop novonastalih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
nadomestilo za invalidnost - vračilo - vračilo preveč izplačanih sredstev
O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju tožena stranka odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila (194. člen ZPIZ-2). Nastop novonastalih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost za v naprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede pravice do izplačevanja tega nadomestila v naprej, vendar ta odločba ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj, saj je to predmet odločanja o ugotovitvi preplačila po 194. členu ZPIZ-2.
preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine
Prvotno priznana pravica iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, je po izdaji odločbe o priznanju te pravice varovana in obstoji le, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje (časovne meje pravnomočnosti).
Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
preplačilo pokojnine - vračilo preveč izplačane pokojnine
Sodišči nižjih stopenj sicer pravilno izhajata iz tega, da tožena stranka ne more ustaviti izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, vendar to ne velja za ustavitev izplačevanja za vnaprej. Odločba o ustavitvi izplačevanja za vnaprej omogoča upravičencu pravno varstvo glede pravice do (izplačevanja) delne invalidske pokojnine v prihodnje. Če je upravičenec v času odločanja tožene stranke o morebitni neupravičenosti že izplačanih pokojninskih ali invalidskih prejemkov, ki so mu bili pod določenimi pogoji priznani za nedoločen čas, te tedaj še prejemal in tožena stranka ugotovi, da se je dejansko stanje po izdaji odločbe o priznanju pravice spremenilo tako, da upravičenec ni bil več upravičen do predhodno priznane pravice, mora o ustavitvi izplačevanja prejemkov za vnaprej izdati odločbo.
Če nastane novo dejstvo, ki pri priznanju pravice do časovno nedoločenega izplačevanja lahko spremeni sklep o pravni posledici, potem je to dejstvo podlaga za novo upravno odločanje (126. člen ZUP). Novo dejstvo, ki ni obstajalo v času odločanja o pravici, po naravi stvari ni moglo biti zajeto v okviru tedanjega pravno relevantnega dejanskega stanja (časovna meja pravnomočnosti).
Zaradi možnosti izdaje odločbe o ugotoviti preplačila po 194. členu ZPIZ-2, ki se nanaša na preteklo obdobje izplačevanja na podlagi določene pravice in v kateri mora tožena stranka zavzeti obrazloženo stališče o neobstoju te pravice zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin, za izdajo posebnih odločb o ugotovitvi neobstoja same pravice ali pravice do izplačevanja za nazaj ni pravne podlage. Z vidika odločbe o ugotovitvi preplačila tudi ne povzročajo zavezujočih pravnih učinkov, saj ne gre za veljavno odločbo o pravnem temelju, ki bi toženo stranko zavezovala pri odločbi o ugotovitvi preplačila. Tožena stranka mora pravni temelj o neobstoju pravice samostojno ugotoviti v postopku izdaje odločbe o preplačilu.
odmera pokojnine - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek odločbe - učinek za naprej
V konkretnem primeru pogoji za obnovo postopka po ZUP in ZPIZ-2 zaradi poteka rokov niso izpolnjeni. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča pa je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
ZPIZ-1 člen 60, 60/3, 143, 143/3. ZPIZ-2 člen 390, 390/1.
invalidnost - I. kategorija invalidnosti - definicija poklica in invalidnosti - telesna okvara - seznam telesnih okvar
Ob ugotovitvi, da pri tožeči stranki v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZPIZ-2 člen 183, 183/4. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1.
invalidska pokojnina - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - odprava in razveljavitev odločbe - učinek odločbe
Tožnik je vložil zahtevo za obnovo postopka v roku iz 263. člena ZUP. Toženec je ugodil zahtevi iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, obnovil postopek in izdal odločbo v obnovljenem postopku po določbah ZUP. V izpodbijani odločbi je drugostopno odločbo z dne 12. 9. 2014 razveljavil, prvostopno odločbo z dne 12. 10. 2013 pa odpravil. S tem, ko je prvostopno odločbo odpravil (prvi odstavek 270. člena ZUP), je omogočil popravo pravnih posledic napake za nazaj. Vzpostavil je stanje, kot da o zahtevku tožnika še ni bilo odločeno. Zato revizijsko sklicevanje na posledice razveljavitve drugostopne odločbe in s tem na učinke za naprej ni utemeljeno.
invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine
Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi.
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - minimalna pokojninska doba - pričakovane pravice
Zavarovanec na dan smrti ni izpolnjeval pogojev za priznanje invalidske pokojnine in mu tudi pred tem ni bila priznana nobena pravica iz invalidskega zavarovanja. Posledično pravica na podlagi njegovega zavarovanja ne more biti priznana njegovim družinskim članom.
predlog za dopustitev revizije - vračilo preveč izplačane pokojnine - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožena stranka ne glede na odločitev o ustavitvi izplačevanja posamezne dajatve za naprej, za celotno obdobje, torej tudi za nazaj, ko zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatev, odloča in odloči o preplačilu in dolžnosti povračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje dajatve.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - načelo pravnomočnosti - dokončna in pravnomočna odločba
Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
ZPIZ-2 člen 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115a/2, 115b, 115b/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.
načelo izenačevanja dejstev - status družbenika in poslovodne osebe - dvojni status - lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prehodne določbe zakona - pokojnina v tuji državi
Glede na to, da je tožnica pridobila pravico do pokojnine v državi članici Evropske unije, lastnost zavarovanca pa je bila ugotovljena v drugi državi članici, je v obravnavanem primeru treba upoštevati relevantna pravila evropskega prava.
Tožničin status upokojenke ima na podlagi odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja enak učinek in posledice, kot če bi bila uživalka pokojnine na podlagi odločbe toženca. To tudi pomeni, da je treba tožnico glede presoje dvojnega statusa obravnavati enako kot uživalce pokojnine, ki so jo pridobili z odločbo toženca.
Kljub tožničinemu dvojnemu statusu prehodna določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, za položaj tožnice ne velja. V obravnavanem primeru treba uporabiti določbe 115a. in 115b. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008621
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidnina - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00010760
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - posredni oškodovanec - dopuščena revizija - škoda
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00007163
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - nadomestilo za invalidnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - posredni oškodovanec - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008687
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - škoda, povzročena s prometno nesrečo - povrnitev škode - tožbeni zahtevek ZPIZ - posredni oškodovanec - invalidnina - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.