ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 189, 207, 207/2. ZPIZ-2 člen 394.
starostna pokojnina - pokojninska doba - zavarovalna doba
Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1.
Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Tožnik v obdobju od 15. 11. 1973 do 11. 12. 1975 ni bil obvezno zavarovan. V tem času tudi ni bil v delovnem razmerju, je pa dobo za ta čas dokupil. Ta se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Glede na dopolnjeno dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2 in odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let in 6 mesecev starosti za 0,3 %
Tožnik je upravičenec iz 394. člena ZPIZ-2. Pri izračunu pokojninske osnove so bili upoštevani valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ-2. Zato je dobljeno pokojninsko osnovo treba na podlagi osmega odstavka tega člena preračunati še s faktorjem 0,732. Ker tako izračunana pokojnina tožnika ni dosegla zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, je treba za odmero upoštevati najnižjo pokojninsko osnovo. Ta je v letu 2014 za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2, znašala 558,34 EUR.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - poklicno zavarovanje - odkupna vrednost - odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj je prišla tožena stranka v zamudo z izpolnitvijo obveznosti izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu poklicnega zavarovanja glede na to, da je bila naknadno ugotovljena neskladnost petega odstavka 206. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 22.
starostna pokojnina - bilateralni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju med republiko slovenijo in republiko srbijo
Tožnik zgolj na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato je tožena stranka pravilno upoštevala še pokojninsko dobo, dopolnjeno v Srbiji, vendar pa to ne pomeni, da je celotno pokojnino tako za zavarovalno dobo v Sloveniji kot za zavarovalno dobo v Srbiji dolžna izplačevati tožena stranka. Pri določitvi sorazmernega dela pokojnine je tožena stranka pravilno upoštevala določbo 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Na podlagi te določbe vsaka pogodbenica določi znesek, ki ga mora izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po svojih pravnih predpisih in skupno zavarovalno dobo.
Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom.
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
samostojna pokojnina - vojaški zavarovanec - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.
ZMEPIZ-1 člen 80, 80/5, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-2 člen 13, 13/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
pravica do pokojnine - zavrženje revizije - prepozna revizija
Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje o reviziji, je po 373. členu ZPP za vložitev revizije pristojno sodišče prve stopnje. Dan, ko je revizija prišla na sodišče, pristojno za vložitev revizije, se šteje kot dan vložitve revizije. Ker je revizija izročena pristojnemu sodišču po izteku 30-dnevnega roka, je prepozna.
Revizija tožnika bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če je nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti tožnika ali v primeru očitne pomote. Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču, ki je nanj tudi naslovljena, ni mogoče pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Takšne napake tudi ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
UZITUL člen 17. ZPFOPIZ-1 člen 7. ZUstS člen 21. ZPIZ-1 člen 187.
odmera pokojnine - starostna pokojnina
Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije, za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.
Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita.
plačilo za delo preko polnega delovnega časa - pokojninska osnova - ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka
Tožnik je predložil podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.
Drugi odstavek 390. člena ZPIZ-2 določa, kateri elementi so podlaga za priznanje in odmero pokojnine po ZPIZ-1. Med temi elementi ni valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1, temveč je izrecno določeno, da se uporabljajo valorizacijski količniki, oblikovani po 35. členu ZPIZ-2.
Ker so za izračun uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba na tej podlagi izračunano pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732. Ne gre za valorizacijski količnik, temveč faktor, ki zagotavlja primerljivost pokojnin ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00002551
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bile podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
starostna pokojnina - pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
399. člen ZPIZ-2 se nanaša le na ozko skupino, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za starostno pokojnino, ki jih določa ZPIZ-2 v 27. in 29. členu, torej splošne določbe, ki veljajo za vse ostale zavarovance.
Zakonodajalec je v 39.a členu drugače določil pogoje za pravico do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. Izplačilo je izrecno vezal na izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, teh pa tožnik ni izpolnjeval brez uporabe določb ZPol. Z novelo je tudi razširil krog upravičencev do navedene pravice. To možnost je določil tudi za uživalce pokojnin, pri čemer je izključil uživalce pokojnin po posebnih predpisih. S tem je izenačil aktivne zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje po posebnih predpisih z uživalci pokojnin po posebnih predpisih. Za obe skupini velja, da ne moreta uveljaviti pravice do 20 % izplačila starostne ali predčasne pokojnine, ker so se oziroma se lahko upokojijo po ugodnejših pogojih.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina - ugotavljanje invalidnosti - izbira med dvema pokojninama - pravnomočnost odločbe
Tožena stranka je svojo odločitev o zavrženju zahteve oprla na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje po vsebini, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. To stališče je napačno, saj o pravici tožeče stranke do invalidske pokojnine še ni bilo nikoli odločeno. Pravnomočna odločba o vdovski pokojnini ne more biti podlaga za zavrženje zahteve, ki se nanaša na drugo pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.