ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00000533
ZPIZ-2 člen 63.
invalidska pokojnina - uredba (es) št. 883/2004 - časovna veljavnost - seštevanje zavarovalnih dob - pravica do nadomestila za invalidnosti
Sistem priznavanja pravic na podlagi invalidnosti je v državah različno urejen, kar navedene uredbe upoštevajo. Zato vzpostavljajo pravila koordinacije različnih sistemov socialne varnosti in ne njihovo harmonizacijo. Zato je treba pri določanju invalidnosti, kot tudi datuma njenega nastanka, upoštevati slovensko zakonodajo.
Cilj koordinacije je da osebe, ki se gibljejo v skupnosti, ohranijo pravice in ugodnosti, ki so jih pridobile ali jih pridobivajo. Ta cilj je treba doseči zlasti s seštevanjem vseh dob po različnih nacionalnih zakonodajah za pridobitev in ohranitev pravice do dajatev in za izračun njene višine . Zato je treba upoštevati dopolnjeno dobo tako v Sloveniji kot tudi v Švici.
Določbe, ki odstopajo od načela, da se dajatve iz socialne varnosti lahko izvozijo, je treba razlagati ozko . Lahko se uporabljajo samo za dajatve, ki se ne zagotavljajo s prispevki
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
156. člen ZPIZ-1 kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določa tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik pogoj dobe in starosti izpolnjuje, ne izpolnjuje pa tretjega, kumulativno določenega pogoja, to je prenehanja zavarovanja. Tožnik je bil na dan 28. 12. 2012 vključen v obvezno zavarovanje v Bosni in Hercegovini. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine
pravica do starostne pokojnine - odstotki za odmero - dokup zavarovalne dobe za čas študija
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu.
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve.
Tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinke izdane odločbe veže na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. S tem izrednim pravnim sredstvom nepravilne odločitve oziroma njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti, na tej podlagi se lahko za naprej vzpostavi zakonito stanje. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.
Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da določba 79. člena ZDR ne izključuje možnosti dogovora o odpravnini, je sodišče druge stopnje presojalo dejansko naravo spornega izplačila. Kljub izrecnemu zapisu v sporazumu, da gre za odpravnino, je ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank in je zaključilo, da ni dokazano, da bi šlo za prejemek, katerega narava bi bila drugačna od dogovorjene in realizirane.
Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da je podan zakonski dejanski stan iz sedme alineje 42. člena ZPIZ-1, ki izključuje vštevnost odpravnine v pokojninsko osnovo.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice.
Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
odmera pokojnine - izredno pravno sredstvo - odločba Ustavnega sodišča - neprava obnova postopka - očitna pomota
Da pri izračunu pokojninske osnove niso bili upoštevani podatki o plačah v spornem obdobju, pomeni očitno napačno ugotovljene zneske pokojnine, torej očitno napako oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo, ki ga 183. člen ZPIZ-2 ne veže na predhodno uveljavljanje pravnih sredstev zoper dokončno odločbo, ni pomembno, ali je tožnica izkoristila pravna sredstva za izpodbijanje dokončne odločbe.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.
Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
Ob ugotovitvi, da pri odločitvi o pravici do pokojnine za več kot 10 let niso bila upoštevana plačila za nadurno delo, sodišče drugače kot toženec zaključuje, da gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno izračunano pokojninsko osnovo in s tem za podlago za poseg v pravnomočno odločbo. Zato je odločitev, ki temelji na uporabi 183. člena ZPIZ-2, pravilna.
Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem plačil za delo preko polnega delovnega časa bo za toženca nastala obveznost izpolnitve. Zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav so dajatve priznane za nazaj.
zavarovalna doba - prijava v zavarovanje - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Ker je bilo za tožnika ugotovljeno, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, je s tem podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah TZPZ in ZTPPIZ.
Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.
ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/1. Ustava RS člen 23, 23/1.
izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - pravica do sodnega varstva
Ustrezna seznanitev s procesno relevantnimi dejstvi se je v obravnavani zadevi zgodila z vročitvijo sklepa o postaviti izvedenca pooblaščencu, zato ne gre za prepozno uveljavljenje izločitvenih razlogov.
lastnost zavezanca - dvojni status - prehodne določbe ZPIZ-2
Določbe 115a. in 115b. člena ZMEPIZ-1 urejajo položaj tistih oseb, pri katerih je prišlo do „nedovoljenega“ prekrivanja statusa upokojenca s statusom zavarovanca. Zakonsko besedilo namreč govori o osebah, ki ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. To jasno izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZMEPIZ-1A, kjer je navedeno, da se s predlaganim zakonom zagotovi odprava posledic, ki so nastale pri ugotavljanju lastnosti zavarovancev in da „za vse osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 hkrati opravljale dejavnost in niso bile vključene v zavarovanje oziroma so imele nedovoljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca, predlog zakona predvideva, da jim ni treba vračati izplačanih pokojnin in plačati polnih prispevkov za socialno varnost.“ Iz predloga nadalje izhaja, da prvi odstavek ureja uživalce pokojnin, ki so opravljali samostojno dejavnost, zavod pa jim je izdal odločbe o lastnosti zavarovanca, medtem ko drugi odstavek ureja „vse osebe, ki bi morale biti vključene v zavarovanje, saj so imele dvojni status.“
Tožnik je na dan 31. decembra 2012 opravljali delo oziroma dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena in zato, ker ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, sodi pod dejanski stan določbe drugega odstavka 115a. člena ZMEPIZ-1. Ta pa določa, da se za te osebe šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca.
ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki ima pravico do starostne pokojnine. Prav tako ne določa, da lahko le zavarovanci, ki imajo pravico do starostne pokojnine na podlagi 27. in 29. člena, uveljavijo pravico do navedenega izplačila. 38. člen ZPIZ-2 govori zgolj o starostni pokojnini, in ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. To pomeni, da se ta določba nanaša na pridobitev starostne pokojnine po vseh predpisih, torej tudi v primeru, ko gre pridobitev pokojnine po posebnih predpisih, za kar pa, glede na zgoraj obrazloženo, v primeru tožnika ne gre. Nobena določba ZPIZ-2 tožencu ne daje pooblastila za različno obravnavanje prejemnikov starostnih pokojnin, do katere so upravičeni po različnih podlagah.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - prepoved ponovnega vpisa - pravica do nadomestila za invalidnost - izguba pravice
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožniku neutemeljeno zavrnil prijavo. Kasnejša odločba o priznanju pravic na podlagi invalidnosti je namreč predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD namreč omogoča, da se pri zavodu zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb, pač pa zgolj prijavo pri zavodu. Ta obveznost pa je izpolnjena tudi z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve.
- ali pravnomočna odločba ZPIZ o preplačilu zavarovancu preprečuje, da zahteva povrnitev plačanega zneska preplačila, če je odločba o pravici do izplačila starostne pokojnine (s katero je ugotovljeno, da zavarovanec v relevantnem obdobju ni imel pravice do izplačila starostne pokojnine) naknadno odpravljena.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - odbitki (malusi) - poseg v pričakovane pravice - socialna država
Tožnik pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval, saj se za njeno priznanje ne upošteva dokupljena doba. Izpolnjeval pa je pogoje za predčasno pokojnino, urejeno v 29. členu ZPIZ-2. Za leto 2014 je bil določen pogoj starosti 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Odmera predčasne pokojnine je enaka odmeri starostne pokojnine s tem, da se predčasna pokojnina na podlagi 38. člena ZPIZ-2 trajno zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.