ZPIZVZ člen 2. Uredba (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - prekrivanje dob - seštevanje dob - doba v JLA
Pravila za upoštevanje različnih zakonodaj glede pravice do starostne pokojnine oziroma koordinacijo med njimi so urejena v 5. poglavju Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za določbe o seštevanju, dodeljevanju in pravilih za preprečevanje prekrivanja dob in dajatev. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice samo po zakonodaji ene države in bi ostala brez pravic, je treba uporabiti koordinacijska pravila o seštevanju zavarovalnih dob.
Sporno je, kateri nosilec zavarovanja mora upoštevati dobo zavarovanja v JLA, saj se odločbi nanašata na isto obdobje. Kako se upošteva doba, ki se prekriva, določa peti odstavek 12. člena Uredbe (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe (ES) 883/2004. Na tej podlagi vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Če oseba pred to dobo ni bila obvezno zavarovana po zakonodaji katere od držav članic, navedeno dobo upošteva nosilec države članice, katere zakonodaja je prvič obvezno veljala za zadevno osebo po navedeni dobi. To pravilo je bilo pravilno uporabljeno v primeru tožnika.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.
Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.
dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pravnega pojma - pravno dejstvo - uporaba predpisa - invalidnina - nadomestilo za invalidnost - pravice iz invalidskega zavarovanja - pravna praznina
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, je nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo.
Ker ZPIZ-2 glede uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost (pravice iz invalidskega zavarovanja oziroma na podlagi invalidnosti) ne vsebuje izrecnih (prehodnih ali drugih) določb, po katerih bi bilo treba v primeru opredelitve vzroka poškodbe, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporabiti (novo) definicijo iz 66. člena ZPIZ-2. Zato je treba uporabiti pravilo, da se pravna kvalifikacija nekega dejstva opravi v trenutku, ko pravo na to dejstvo veže določene pravne posledice, kar predstavlja trenutek spremembe navadnega dejstva v pravno dejstvo.
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.
Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare - sprememba zakona - pravna kvalifikacija vzroka telesne okvare - poškodba pri delu - poškodba izven dela - sprememba zakona - sprememba opredelitve vzroka poškodbe
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1 do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 tako še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 63. Ustava RS člen 22, 52. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - svoj poklic - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka
I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.
Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.
Obstoj delovnega razmerja po izdaji pravnomočne sodbe je vezan na vrnitev delavca na delo oz. na uveljavljanje prisilne izvršbe odločitve sodišča o vrnitvi delavca na delo. Tožniku delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, zato tudi ni bila vložena prijava v zavarovanje.
Če bi prišlo do realizacije sodbe v celoti, bi eden od nosilcev zavarovanja prejel prijavo v zavarovanje, na tej podlagi uskladil podatke v matični evidenci ter zavarovalno dobo na podlagi vzpostavitve in trajanja delovnega razmerja upošteval pri odločitvi o pravici do pokojnine in njeni odmeri.
pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 - pogoji za pridobitev pravice - invalid III. kategorije - prijava na Zavodu RS za zaposlovanje
Zakon, poleg pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, postavlja še dva kumulativna pogoja za možnost upokojitve po določbah ZPIZ-1, in sicer status invalida II. ali III. kategorije in prijavljenost na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na dan 31. 12. 2012. Bistveno za presojo je, da je tožnica obema zakonskima pogojema zadostila.
Glede pogoja prijavljenosti je besedilo četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 jasno. Zadošča že dejstvo prijave na zavodu in ne status brezposelne osebe ali zavarovanca. Prav tako za uporabo določbe četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni pomembno dejstvo, da je bila tožnica prejemnica vdovske pokojnine in naj ne bi imela statusa brezposelne osebe oziroma statusa zavarovanke.
ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22 in 37.
starostna pokojnina - tuja zavarovalna doba - pravica do pokojnine - pravnomočnost odločbe - vročanje pooblaščencu v novem postopku
Zmotno je stališče tožnika, da gre za poseg v pravnomočno odločbo o priznani pravici, ker se je pritožil le zoper odložni pogoj, določen v drugem odstavku izreka odločbe z dne 9. 4. 2013.Tožnik pravice do pokojnine nima, saj je s sodbo revizijskega sodišča odpadla pravna podlaga za izdajo odločbe z dne 9. 4. 2013. Toženec je zaradi uskladitve posamičnih aktov z navedeno odločitvijo izdal odločbo 9. 1. 2014, ki le formalno ureja posledice odločitve Vrhovnega sodišča.
Postopek, ki se je končal z izdajo odločbe z dne 9. 1. 2014, je bil začet po uradni dolžnosti in v tem postopku tožnik (še) ni imel pooblaščenca. Tožnikovega pooblastila v pravnomočno končanem postopku ni mogoče šteti kot pooblastilo za druge postopke.
starostna pokojnina - pokojninska doba - poprava krivic - bivši politični zapornik
Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral imeti tožnik najmanj 15 let zavarovalne dobe ali najmanj 20 let pokojninske dobe. Tožnik teh pogojev ne izpolnjuje, saj ima po ZPKRi priznanih 15 let, 8 mesecev in 21 dni pokojninske dobe.
delna invalidska pokojnina - odmera - oblikovanje pokojninske osnove - preračun plač iz bruto v neto zneske
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke ali prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo ugotovi in določi minister za finance. Bruto plačo se preračuna v neto vrednost s količniki, izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov.
upoštevanje plačila za nadure - ponovna odmera pokojnina - roki za obnovo
Pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni niti po ZUP niti po 183. členu ZPIZ-2, prav tako niso podani pogoji za spremembo pravnomočne odločbe po 117. členu ZPIZ-2. Obveznost upoštevanja (procesnih) rokov za obnovo postopka po ZUP ali po ZPIZ-2 ne posega v pravico tožnika do pokojnine - že priznana pravica mu ni bila ne odvzeta, ne zmanjšana in ne omejena, v posledici mu ni kršena pravica do lastnine, do socialne varnosti in do enakega varstva pravic.
ZPIZ-1 člen 15, 39, 191, 203, 409, 430. ZPIZ/92 člen 12, 52, 202.
pokojninska osnova - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - plačilo prispevkov
V zavarovalno dobo štejejo le obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik je bil zavarovan kot samostojni podjetnik in kot družbenik in je bil zavezanec za prijavo v zavarovanje in za plačilo prispevkov. Za izračun pokojninske osnove in pokojninske dobe se upoštevajo podatki v matični evidenci zavarovancev.
Za upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem mora biti vpeljan predpisan postopek na konkretnem delovnem mestu.
invalidnost I. kategorije - pridobitev pravice do invalidske pokojnine - vplačevanje pokojnine - prenehanje zavarovanja
ZPIZ-2 v prvem odstavku 108. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Skladno s tretjim odstavkom tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Izjema je določena le za osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane.
Določba 65. člena ZUTD, določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
pokojninska doba - dodana doba - potrebna doba - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - izdaja odločbe
Zavzemanje tožeče stranke, da ZPIZ-1 daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema, v tem primeru dve leti, če so izpolnjeni drugi pogoji, je zmotno. Besedno zvezo mati ali oče veže ločni veznik „ali“, ki daje dve možnosti; to je prvo ali drugo, ne pa obeh hkrati. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita.
Dodana doba ni pokojninska doba. Je doba, ko posameznik ni bil zavarovan, za to dobo niso plačani prispevki, se pa kljub temu upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe. Z ugotovitveno odločbo, da ima posameznik dodano dobo po ZPIZ-1, si ne more zagotoviti ugodnosti, ki jih zakon ob nastopu zavarovalnega primera ne pozna, ne ureja oziroma v prehodnih določbah ne določa, da se upoštevajo določbe prejšnjih predpisov. Pogoji za uveljavitev posamezne pravice se ugotavljajo ob vložitvi zahtevka na podlagi veljavnega predpisa.
Posebna doba se všteva v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, pri čemer ta doba vpliva na odmerni odstotek, medtem ko je dodana doba ugodnost, da je posamezniku kljub neizpolnjevanju pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ta pokojnina priznana, pri čemer dodana doba ne vpliva na njeno odmero. Slednje jasno izhaja iz jezikovne razlage pojmov, definiranih v 8. in tudi v 193. členu ZPIZ-1.
Revizija tožnika ni utemeljena. Tožnik se dejansko zavzema za uporabo valorizacijskih količnikov iz 35. člena ZPIZ-2, brez preračuna s faktorjem 0,732. To bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 391. člena ZPIZ-2. Besedilo določbe tretjega odstavka 391. člena ZPIZ-2 je jasno in ne omogoča razlage, za katero se smiselno zavzema tožnik in sicer, da se uporabijo valorizacijski količniki iz ZPIZ-2, ne pa tudi preračun s faktorjem 0,732. Razlaga tožnika tudi sistemsko ni sprejemljiva.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3007001
ZPIZ-1 člen 97. ZDSS-1 člen 82, 82/2. Uredba (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 1.
nadomestilo za invalidnost - Uredba št. 883/2004 - invalidnost po zakonodaji države članice
Tožena stranka se glede vprašanja gostote pokojninske dobe ne bo mogla izogniti določbam Uredbe (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, če bo ob odločanju o pravici do nadomestila za invalidnost ugotovila, da so sicer podani vsi drugi pogoji na strani tožnice za pridobitev te pravice.
ZPIZ-2 v 138. členu določa dva pogoja za priznanje prištete dobe, to je, da je pri zavarovancu podana ena od osebnih okoliščin, naštetih v tem členu ter da je bil hkrati obvezno zavarovan. Tožeča stranka oba pogoja izpolnjuje- zbolela je za rakom pred 15. letom starosti in je bila od 1.3.2012 obvezno zavarovana. ZPIZ-2 ne določa, da se tem zavarovancem upošteva le prišteta doba po 1. 1. 2013, torej le del dobe, ki so jo dopolnili v zavarovanju. Tega ne določa v tem členu, prav tako iz prehodnih določb zakona ne izhaja, da bi bila uporaba tega člena omejena le na zavarovalno dobo, dopolnjeno po 1.1.2013. Takega zaključka tudi ne omogoča jezikovna razlaga, saj govori o zavarovalni dobi, ki jo je posameznik dopolnil v zavarovanju ob podani osebni okoliščini.
ZPIZ-1 člen 93, 159, 160, 162, 163. ZPIZ-2 člen 122, 123, 125, 126.
pravica do invalidske pokojnine - delna invalidska pokojnina - izplačevanje - sprememba v invalidnosti - izdaja odločbe
Pravica je priznana za čas, ko uživalec izpolnjuje zakonsko določene pogoje, saj gre za javno pravno naravo pravic in je podan javni interes za pravilno, zakonito in racionalno porabo sredstev. Vendar je pri tem treba spoštovati predpisan postopek in o novo nastalih okoliščinah izdati ustrezno odločbo, s katero se lahko že priznana pravica spremeni ali izgubi. S tem, ko je bila nova zahteva tožeče stranke zavrnjena, to ne pomeni avtomatično, da nima nobene pravice več, kot to zatrjuje tožena stranka.