pokojninska osnova - višina starostne pokojnine - zavarovalna doba - dodana doba
Iz določbe 193. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi se lahko dodana doba upoštevala pri odmeri pokojnine, saj se upošteva pri izračunu pokojninske osnove zavarovalna doba (39. člena ZPIZ-1), ki pa je pri dodani dobi ni.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - socialni spor - revizija dovoljena po samem zakonu
Po 4. točki 31. člena ZDSS-1je v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, revizija vselej dovoljena. Tak spor je tudi spor o pravici do starostne pokojnine in njeni odmeri.
ZPIZ-1 člen 8, 193, 193/1. ZPIZ-2 člen 129, 129/1-4, 390.
pokojninska doba - dodana doba - čas zaključenega študija - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - uveljavljanje pravic
Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1.
Po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 se ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.
nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - določanje pokojninske osnove - izključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje
Pri nadomestilih se ne plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje (207. člen ZPIZ-1), kljub temu bi bili lahko upoštevani pri izračunu pokojninske osnove (1. alineja 42. člena ZPIZ-1), vendar le ob izpolnjenem pogoju vključenosti v obvezno zavarovanje (2. alineja prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1). Ker revident ni bil obvezno zavarovan, se tudi nadomestila ne more upoštevati pri določanju pokojninske osnove.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - zavarovalna doba v Sloveniji in na Hrvaškem - Bilateralni sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško retroaktivnost - poseg v pridobljene pravice
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku pravico do starostne pokojnine priznalo le na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v Sloveniji. Četrti odstavek 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško določa, da kadar obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. V konkretnem primeru se je zgodilo ravno to. Tožnik je na dan 30. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/1, 20/2.
mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del starostne pokojnine - seštevanje pokojninskih dob
Tožnik upoštevaje določila 20. člena Sporazuma
,
o seštevanju zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji ter v tretjih državah, s katerimi ima ta sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju, izpolnjuje minimalne pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu ZPIZ-1 in je posledično upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZOPRZUJF je vprašanje višine in izplačila razlike pokojnine za zavarovance, ki predhodnih odločb o znižanju pokojnine niso izpodbijali, uredil v celoti tako, da plačila zakonskih zamudnih obresti ni predvidel.
Zakon o službi v oboroženih silah člen 159. ZPIZVZ člen 2, 7, 8. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pavšalna pokojninska osnova - višina pokojnine
Revizija pri opredelitvi višine pokojninske osnove zmotno izhaja iz zakonsko predvidene plače v JLA glede na današnje povprečne dohodke v RS v novi valuti (ne da bi se v izračunu ustrezno upoštevalo spremenjene časovne in ekonomske okoliščine) s sklicevanjem na določbe Zakona o službi v oboroženih silah, ki so za tedanje uslužbence JLA določale višino plače.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vračilo preveč izplačane pokojnine
V tem socialnem sporu je sporna odločitev o plačilu 1.720,09 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena. Preden je bila vložena, pa tudi ni bila predhodno dopuščena.
starostna pokojnina - pridobitev pravice do starostne pokojnine - prehodne določbe zakona - veljavnost ZPIZ-2
Pravno pomembna dejstva, ki so podlaga za priznanje pravic po določbah ZPIZ-1, morajo nastati že v času veljavnosti tega zakona, da se lahko po prehodnih določbah ZPIZ-2 upoštevajo pri priznavanju pravic po določbah ZPIZ-1 (prva odstavka 390. in 391. člena ZPIZ-2).
Pravica revidenta do plačila razlike pokojnine je bila sicer realizirana na podlagi ZOPRZUJF, vendar pa z izpolnitvijo ni izgubil pravice do odprave izpodbijanih odločb. Od njihovega obstoja je namreč odvisna pravica do plačila zakonskih zamudnih obresti.
nadomestilo za invalidnost - izplačilo - izbris iz evidence brezposelnih
Pogoj za izplačilo nadomestila za invalidnost na podlagi 162. člena ZPIZ-1 je prijava na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjevanje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Glede na to, da tožnik od 29. 1. 2013 dalje ni bil več prijavljen v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje, mu je tožena stranka s tem dnem pravilno ustavila izplačilo nadomestila za invalidnost.
V zvezi z zavrnitvijo odškodninskega zahtevka in presojo odškodninske odgovornosti oziroma protipravnosti ravnanja tožene stranke glede pojasnjevanja izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, glede na ugotovljene okoliščine zatrjevanih poizvedb, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367a. člena ZPP niso podani.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija dovoljena po zakonu - pravice iz pokojninskega zavarovanja
V tej zadevi gre za socialni spor zaradi priznanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. V skladu s 4. točko 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je revizija vselej dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Navedeno pomeni, da je v tem sporu revizija dovoljena že na podlagi zakona, zato tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage, ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
matična evidenca zavarovancev - manjkajoči podatki v matični evidenci - priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - zavarovalna osnova
Noben predpis ne določa, katere primerljive podatke je potrebno upoštevati, če v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o višini plače zavarovanca v posameznem letu. V takšnem primeru je pač potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo in ki lahko zagotovijo, da zavarovanec ne bo prikrajšan pri svoji pravici.
V skladu z 8. členom ZPIZ-1 se kot zavarovalna osnova upošteva samo tista osnova, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača. Tožnici se je v spornem obdobju izplačevala plača iz naslova delovnega razmerja pri odvetniku A. A., zato ne more zahtevati, da si za isto obdobje upoštevajo tudi prihodki iz naslova popoldanske obrti. Iz dosedanjih ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v obveznem zavarovanju še po kakšni drugi osnovi, razen na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku A. A.
ponovni vstop v zavarovanje - vstop v zavarovanje za polovični delovni čas - bonus - upravičenost
Zakon kot pogoj za pridobitev povečanja oziroma bonusa za vsak mesec zavarovanja po dopolnjenem 63. letu starosti izrecno določa, da mora zavarovanec še naprej ostati v zavarovanju. Besedilo zakona "in ostane v zavarovanju" je jasno in ne predvideva izjem, zato ne omogoča pridobitve bonusa niti v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje (reaktivacije), niti v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje za polovični delovni čas (delne reaktivacije).
Namen zakonske določbe je namreč "nagraditi" zavarovance, ki kljub izpolnjevanju pogojev za priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja ostanejo v delovnem razmerju in ne uveljavijo pravic, ki bi jim sicer že šle.
starostna pokojnina - pravice ob starostni pokojnini - uveljavljanje pravic po prejšnjem zahtevku - izpolnitev pogojev za priznanje pravic
Namen določbe 390. člena ZPIZ-2 je v tem, da se zavarovancem, ki so s postopkom pričeli pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in so pogoje za priznanje pravic izpolnili v času veljavnosti ZPIZ-1, zagotovi, da bo njihova zahteva obravnavana na podlagi določb ZPIZ-1, čeprav se bo o njej odločalo še v času veljavnosti ZPIZ-2.
Drugačno stališče bi pomenilo, da bi si praktično vsi zavarovanci z vložitvijo zahteve še v času veljavnosti ZPIZ-1, pa čeprav v času veljavnosti tega zakona in pod pogoji tega zakona še ne bi pridobili pravic po tem zakonu, tudi v času veljavnosti ZPIZ-2 zagotovili obravnavanje in odločanje o njihovih pravicah še po starem zakonu, kar pa seveda ni logično in ni sistemsko sprejemljivo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006739
ZPIZ-1 člen 71.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstev
Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.
Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
pravica do vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost - zakonska zveza - trajanje partnerske skupnosti
Pokojni zavarovanec je bil starejši od 58 let, vendar je bila revidentka s pokojnikom v zakonski zvezi manj kot eno leto, zato ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Prav tako ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi 114. člena ZPIZ-1, saj je bila s pokojnim zavarovancem v zunajzakonski skupnosti manj kot tri leta.
invalidi - uvrstitev v kategorijo invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Tožnik neutemeljeno navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca specialista-ortopeda, pač pa je za izvedenca postavilo specialista medicine dela, prometa in športa, ki naj ne bi bil ustrezen izvedenec za ocenjevanje njegove preostale delazmožnosti. Prav izvedenec navedene stroke ima namreč ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mestih znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtevah za zasedbo teh delovnih mest.