določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - strokovni sodelavec - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolgoletna strokovna sodelavka na Okrajnem sodišču v Kamniku A. A., ki je v postopku izvolitve v sodniško funkcijo, v sorodstvenem razmerju s tremi tožečimi strankami, je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - posojilna pogodba - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zavrnitev predloga
Predlogu glede vprašanja neposredne izvršljivosti posojilne pogodbe v notarskem zapisu zoper dolžnika, ki ni bil stranka pogodbe, a je pridobil solastni delež po vpisu hipoteke, se ne ugodi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnikov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovna sodelavka - ugoditev predlogu
Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru izločena. Po letnem razporedu bi moral zadevo nato reševati sodnik sodišča, s katerega pa je bila pristojnost že prenesena. Te okoliščine predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - darilo zakoncema - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - oblikovanje tožbenega zahtevka - dokazni standard - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja po pokojnem tožniku, ki bo stopila v njegov procesni položaj, zaposlena ravno na civilnem oddelku pristojnega sodišča in ima tesnejše oziroma prijateljske stike s sodniki na oddelku, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazovanje - zaslišanje priče - prebivališče prič - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge poleg zaslišanja tožnice obsegal tudi zaslišanje več prič, pri čemer imajo skoraj vse predlagane priče prebivališče na območju Kopra. Prav tako je v Kopru tudi sedež tožničinega pooblaščenca. Glede na navedeno je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Kopru
1. ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu Obligacijskega zakonika uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor,
2. ali se mora sodišče, kadar obravnava materialnopravni ugovor zmanjšanja pogodbene kazni, omejiti na obravnavo trditev, ki jih stranka postavi v utemeljitev tega ugovora, in odločati v okviru ugovornega zahtevka, ki ga v tej smeri stranka postavi, ali po drugi strani zadostuje, da stranka ugovarja zmanjšanje brez konkretizacije višine zmanjšanja in trditev, sodišče pa zmanjšanje prosto presoja glede na vse trditve, ki jih stranka navaja (v utemeljitev drugih ugovorov) v pravdi in
3. ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo pravico tožnika do enakega obravnavanja (22. člen Ustave), ker se ob spremembi odločitve glede ugovora zmanjšanja pogodbene kazni ni opredelilo do navedb tožnika v odgovoru na pritožbo v zvezi z nesklepčnostjo ugovora zmanjšanja pogodbene kazni in ker se ni opredelilo do drugih trditev tožnika, ki so pravno relevantne za zmanjšanje pogodbene kazni in jih je navajal tožnik v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa jih zaradi drugačnega materialnopravnega stališča ni obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00048355
ZPP člen 367a, 367a/1. SPZ člen 67, 67/2.
dopuščena revizija - vznemirjanje lastninske pravice - solastnina - posli rednega upravljanja - dediščinska skupnost - soglasje dedičev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo za posel rednega upravljanja s stvarjo oziroma pravico v dediščinski skupnosti potrebno soglasje vseh dedičev.
predlog za dopustitev revizije - prošnja za brezplačno pravno pomoč - pristojnost Vrhovnega sodišča - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj (toženec) sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o toženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa toženec s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 11, 77, 77/2, 78, 78/1, 80, 81, 374, 374/1, 384, 384/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/2.
neobstoječe pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - izvršba - osebni stečaj nad dolžnikom - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pravdno nesposobna oseba - odobritev pravdnih dejanj - sklep o stroških postopka - dovoljenost revizije - zavrženje pritožbe
Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v osebnem stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napake v postopku - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - načelo nepristranskosti - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti nezadovoljstva stranke s postopanjem in odločanjem pristojnega sodišča v drugih postopkih, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev sodišča v (celo drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku odločanja o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Zatrjevane možne povezave dveh sodnic pristojnega sodišča s tožečo stranko bi morda lahko pomenile le razlog za njuno izločitev iz sojenja v konkretni zadevi, ne pa razloga za delegacijo pristojnosti.
Navedbe o verjetnosti, da naj bi bil tožnik kot bivši policist na nek način povezan z vplivnim bivšim vodjem Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki naj bi imel določene sorodstvene in drugačne povezave na pristojnem sodišču so povsem pavšalne in dokazno nepodprte.
ZPP člen 67, 70, 70-6, 73, 73/2. ZS člen 7. ZSS člen 2, 37. ZVPSBNO člen 5, 8.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napake v postopku - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika - predsednik sodišča - nadzorstvena pritožba - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
S strani tožnika vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico in njeno domnevno znanstvo s pooblaščenko toženke sta lahko kvečjemu le razlog za njeno izločitev in ne krhata objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO.