ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-1. ZVCP-1 člen 211, 211/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – tehnični pregledi vozil
Po spremembi ZVCP-1F se za vozila, ki se uporabljajo za prevoz nevarnega blaga, ne zahteva več opravljanje tehničnih pregledov vsakih šest mesecev in tudi ne vpis namena oziroma oblike karoserije v prometnem dovoljenju.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – organiziranje shodov in prireditev - shodi in prireditve, za katere je potrebno dovoljenje – nogometna tekma
Z novelo ZJZ-A je zakonodajalec obveznost pridobitve dovoljenja razširil tudi na športne prireditve v kolektivnih športih, kadar je vsaj eden od udeležencev klub, ki tekmuje v članski prvi državni ligi.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.
povzročitev škode - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - skrbnost notarja pri sestavi notarske listine - notarska hipoteka pri nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - preverjanje pristnosti listin - ponaredek podpisa - overjanje podpisov - ponaredek overitvene klavzule - podlage odškodninske odgovornosti - zamudna sodba
Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.
predlog za dopustitev revizije - določitev preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
S prepisom dela abstraktnega zakonskega besedila ni mogoče utemeljiti obstoja pogoja iz prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, ostale trditve v predlogu pa so vsebinsko enake, kot če bi šlo že za samo revizijo.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 184, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevki - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Gre za različno trditveno podlago več nedenarnih tožbenih zahtevkov, kljub temu pa je tožnik navedel le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta. Taka navedba po ustaljeni praksi tega sodišča ne zadošča za presojo o dovoljenosti revizije.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe – nepopolna rešitev predmeta obtožbe - opis kaznivega dejanja dejanja – sprememba obtožbe – pravice obrambe
Za presojo objektivne identitete med obtožbo in sodbo je odločilno, da opis dejstev in okoliščin, s katerimi je opredeljeno kaznivo dejanje, ostane v mejah dejstvene podlage obtožnega akta.
negatorna tožba - vznemirjanje lastnika nepremičnine - odvodnjavanje fekalnih in meteornih voda
Toženca tega, kar zahteva tožnica, prav zaradi njenega ravnanja (zalitje greznice z betonom) ne moreta storiti. Ali bi sicer to bila dolžna storiti, pa glede na tožničino vztrajanje pri nespremenjenem tožbenem zahtevku niti ni pravno pomembno. Ker zatrjevanega vznemirjanja tožničine lastninske pravice v vsebini, kot je opisana v tožbenem zahtevku, ni bilo (več), je zavrnitev tožbenega zahtevka materialnopravno skladna z 99. členom SPZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana predpostavka obstoja škode, če tožnica ni zahtevala svojega dednega deleža od tistih dedičev, ki jim je skrbnik izročil dediščino, in glede vprašanja, kakšno je merilo za presojo nedopustnosti ravnanja skrbnika denacionaliziranega premoženja.
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZDen člen 58. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 218, 218/2.
odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do upravnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - trajanje denacionalizacijskega postopka - instrukcijski roki - protipravnost - pravica do izjavljanja - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
Z očitkom o dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom ni mogoče utemeljiti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Ta kršitev je namreč lahko zagrešena le v sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, kjer poznamo za primere predolgega odločanja o upravni stvari t. i. molk upravnega organa.
Zgolj prekoračitev instrukcijskega roka iz 58. člena ZDen sama po sebi pa ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu ustave.
povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost zavarovanca za nastanek škode odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pojem nevarne dejavnosti - nevarna stvar – galvansko obešalo - krivdna odgovornost
Za nastanek obveznosti zavarovalnice ne zadošča že nastop zavarovalnega primera (škodnega dogodka); škodo je zavezana povrniti le, če je njen zavarovanec zanjo (objektivno ali krivdno) odgovoren.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Sodišče je sicer vezano na dokazne predloge strank, a v njegovi sferi je, da oceni, katere dokaze bo izvedlo. S tem, da določene dokaze oceni za nepotrebne in takšno svojo odločitev razumno obrazloži, ne poseže v pravico stranke do izjave.
ZIZ člen 34, 35, 35/3, 35/4, 166. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev na novo nepremičnino in na premičnine - atrakcija pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Atrakcija pristojnosti za vsa izvršilna sredstva po legi nepremičnine je določena le v tretjem odstavku 35. člena ZIZ pri začetni kumulaciji izvršilnih sredstev v samem izvršilnem predlogu.
obstoj izvenzakonske skupnosti – vmesni ugotovitveni zahtevek – delna sodba – pravica do izvedbe dokazov
Ni ovire, da v primeru, ko vmesni ugotovitveni zahtevek postane zrel za odločitev, sodišče o tem zahtevku ne bi moglo odločiti (z delno sodbo) pred odločitvijo s končno sodbo.