Pravila igre na srečo "Prve stave" (2004) člen 5, 6, 15.
igre na srečo - stava - izid v športnem tekmovanju - prva uradna razglasitev končnega vrstnega reda - sodelovanje na dirki - izplačilo dobitka - dirka Formule 1
Končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo, je podlaga za izplačilo stave.
Izpeljava ogrevalnega kroga pomeni že sodelovanje na dirki.
povzročitev škode - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - skrbnost notarja pri sestavi notarske listine - notarska hipoteka pri nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - preverjanje pristnosti listin - ponaredek podpisa - overjanje podpisov - ponaredek overitvene klavzule - podlage odškodninske odgovornosti - zamudna sodba
Notar ni dolžan dodatno preverjati pristnosti pogodbe, ki jo ob ustanovitvi notarske hipoteke ne nevknjiženi nepremičnini prejme v hrambo, če njene zunanje lastnosti ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pristnost same pogodbe in overitvene klavzule (drugega notarja) na njej.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - smrt tožnika v pritožbenem postopku - dedovanje terjatve za nepremoženjsko škodo - odločanje o pritožbi - odškodninska odgovornost države - gospodarska javna služba - vzdrževanja cest - koncesija
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali glede na določilo prvega odstavka 204. člena ZOR smrt tožnika v pritožbenem postopku vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo, s katero mu je priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pridobivanje novih dokazov po izvedencu – razpravno načelo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka zatrjuje, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave, ker je sodni izvedenec sam, ne da bi ga za to pooblastilo sodišče, pridobival nove dokazne listine in jih ocenjeval. Opisani procesni dejanski stan bi lahko pomenil kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP, vendar pa ta kršitev ni verjetno izkazana.
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZDen člen 58. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 218, 218/2.
odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - pravica do upravnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - trajanje denacionalizacijskega postopka - instrukcijski roki - protipravnost - pravica do izjavljanja - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
Z očitkom o dolgotrajnosti postopka pred upravnim organom ni mogoče utemeljiti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena ustave. Ta kršitev je namreč lahko zagrešena le v sodnem postopku, ne pa v upravnem postopku, kjer poznamo za primere predolgega odločanja o upravni stvari t. i. molk upravnega organa.
Zgolj prekoračitev instrukcijskega roka iz 58. člena ZDen sama po sebi pa ne predstavlja tiste protipravnosti ravnanja državnih organov, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke po 26. členu ustave.
pravni pouk - obrazložitev sodbe - odpoved pravici do pritožbe - zagovornik - pravica do pritožba
Pouk o pravici do pritožbe v pisnem odpravku sodbe ne more vzpostaviti pravice do pritožbe, ki se ji upravičenec odpove s tem, ko v zakonsko določenem roku pritožbe ne napove.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljeni dokazi - carina – pregled vozila - preiskava prevoznega sredstva – razlogi za sum - odredba sodišča za carinsko preiskavo
Kabine tovornega vozila, čeprav lahko voznik v njej prespi, ni moč šteti za prostor, ki uživa enako varstvo zasebnosti in nedotakljivosti kot stanovanje in za katerega preiskavo bi delavci carine potrebovali odredbo sodišča.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku
Sodišče je sicer vezano na dokazne predloge strank, a v njegovi sferi je, da oceni, katere dokaze bo izvedlo. S tem, da določene dokaze oceni za nepotrebne in takšno svojo odločitev razumno obrazloži, ne poseže v pravico stranke do izjave.
ZZad člen 71, 71/1, 74. ZTLR člen 12, 12/1, 24, 25, 26.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - zadruga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
Tožnica je glede temelja odškodninske obveznosti (poleg nastale škode) navedla le, da ji je pri vstopu v stanovanjski blok (katerega upravitelj ima pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti) na mokrem stopnišču spodrsnilo, pri čemer je padla na desno roko in si jo poškodovala. Takšna (sicer popolna) tožba ni sklepčna, saj ne opredeljuje (kršitve) dolžnostnega ravnanja upravnika, čeprav smiselno meri na njegovo opustitev.
Če sodišče izda oziroma potrdi zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – ocena vrednosti spornega predmeta po sodišču prve stopnje - vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje na ugovor tožencev zoper v tožbi navedeno vrednost spornega predmeta ni reagiralo vse do izdaje končne odločbe, v kateri je določilo vrednost spornega predmeta na 100.000 EUR. Zaradi takšnega (nepravilnega) ravnanja sodišča tožencema ni mogoče odreči pravice do revizije. Dovoljenost revizije po samem zakonu pa na drugi strani pomeni, da stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali v konkretni zadevi utemeljenost predlagateljičinega tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje civilne odgovornosti – odgovornost zavarovanca za nastanek škode odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pojem nevarne dejavnosti - nevarna stvar – galvansko obešalo - krivdna odgovornost
Za nastanek obveznosti zavarovalnice ne zadošča že nastop zavarovalnega primera (škodnega dogodka); škodo je zavezana povrniti le, če je njen zavarovanec zanjo (objektivno ali krivdno) odgovoren.