dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pridobivanje novih dokazov po izvedencu – razpravno načelo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka zatrjuje, da je bila prikrajšana v svoji pravici do izjave, ker je sodni izvedenec sam, ne da bi ga za to pooblastilo sodišče, pridobival nove dokazne listine in jih ocenjeval. Opisani procesni dejanski stan bi lahko pomenil kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP, vendar pa ta kršitev ni verjetno izkazana.
Tožnica je glede temelja odškodninske obveznosti (poleg nastale škode) navedla le, da ji je pri vstopu v stanovanjski blok (katerega upravitelj ima pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti) na mokrem stopnišču spodrsnilo, pri čemer je padla na desno roko in si jo poškodovala. Takšna (sicer popolna) tožba ni sklepčna, saj ne opredeljuje (kršitve) dolžnostnega ravnanja upravnika, čeprav smiselno meri na njegovo opustitev.
Če sodišče izda oziroma potrdi zamudno sodbo, čeprav iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na otroka - kvalificirana oblika kaznivega dejanja – posebne lastnosti storilca - zaupanost v varstvo, oskrbo in vzgojo
Da bi določeni osebi lahko pripisali varstvo otroka v smislu 183. člena Kazenskega zakonika (KZ-94), ni treba, da so podani vsi opredelilni elementi varstva otroka v družinskopravnem smislu - v vsakem posameznem primeru se presoja, ali konkretne okoliščine dopuščajo zaključek o obstoju tega znaka kaznivega dejanja.
Pravila igre na srečo "Prve stave" (2004) člen 5, 6, 15.
igre na srečo - stava - izid v športnem tekmovanju - prva uradna razglasitev končnega vrstnega reda - sodelovanje na dirki - izplačilo dobitka - dirka Formule 1
Končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo, je podlaga za izplačilo stave.
Izpeljava ogrevalnega kroga pomeni že sodelovanje na dirki.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 184, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevki - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Gre za različno trditveno podlago več nedenarnih tožbenih zahtevkov, kljub temu pa je tožnik navedel le eno nediferencirano vrednost spornega predmeta. Taka navedba po ustaljeni praksi tega sodišča ne zadošča za presojo o dovoljenosti revizije.
ZZad člen 71, 71/1, 74. ZTLR člen 12, 12/1, 24, 25, 26.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - zadruga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJS člen 7, 17, 23.
razrešitev članice nadzornega sveta Filmskega sklada – upravni akt – značilnosti upravnega akta po 2. členu ZUS-1 - izvrševanje ustanoviteljskih pravic RS – drugi razlogi
Značilnost upravnih aktov glede na določbo 2. člena ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Odločba Vlade RS o razrešitvi tožnice kot članice nadzornega sveta Filmskega sklada RS nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba namreč ni bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije.
ZDen člen 2, 12. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
denacionalizacija – upravičenec – dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - razlaga 12. člena ZDen – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – ustaljena sodna praksa – razlaga ustavne odločbe - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – nedovoljena revizija
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija (praviloma) vrnitev premoženja v naravi, zato načelno ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Revidentka sicer navaja vrednost premoženja, katerega vrnitev zahteva. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije v zvezi z 12. členom ZDen, torej priznanje položaja upravičenca do denacionalizacije, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
Ker je revidentka pravno vprašanje opredelila le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, ni opisala njegovega pomena za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, tudi ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
davek od dohodka iz premoženja – dohodnina – pravnomočnost odločbe o odmeri davka od dohodka iz premoženja – obresti – vštevanje letnega zneska obresti na posojila v osnovo za odmero dohodnino
Pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe o odmeri davka od dohodka iz premoženja ni pogoj za vštevanje letnega zneska obresti za posojila (dana tretjim) v osnovo za odmero dohodnine.
Če je obrazložitev izpodbijane sodbe pomankljiva, ni mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 93. člena ZUS-1, in sicer po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - priglasitev del – vzdrževalna dela na poti, ki se priključuje na državno cesto – soglasje Direkcije za ceste – že rešeno vprašanje - zavrženje
Ker je o pravnem vprašanju, ali je izdaja odločbe o priglasitvi del po 62. členu ZUN vezana na soglasje, ki ga za nameravani poseg predpisuje poseben zakon, Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, to vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 59, 59/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 92. ZDavP člen 96, 96/2, 97, 97/2, 97/4, 97/5. ZFPPod člen 27, 35. ZGD člen 394. ZAPPNI člen 36, 43.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - prisilna izterjava davčnega dolga – zastaranje izterjave - odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 - aktivni družbenik – pravno nasledstvo izbrisane družbe - odgovornost za dolgove družbe - bistvena kršitev določb postopka – glavna obravnava - sklicevanje na tožbene navedbe in ugovore – tek zamudnih obresti od davčnega dolga
Skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 je odgovornost pravih, aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih družb nujna. Za dolgove družb, ki so bile izbrisane po ZFPPod, tako ne odgovarjajo le t. i. nepravi oziroma pasivni družbeniki. Za presojo pravilnosti odločitve glede položaja t. i. aktivnega družbenika, je pravno odločilno dejstvo, ali je družbenik imel možnost vplivati na poslovanje družbe, ne pa, ali je to možnost vpliva na poslovanje družbe tudi dejansko izkoristil.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP(1986) člen 125, 125/2. ZUP člen 129. ZDen člen 6, 6/2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – procesna odločitev – pomembno pravno vprašanje – razmerje med določbami 125. člena ZUP (1986)in 120. člena ZUP - ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi – zelo hude posledice – pričakovanje pridobitve premoženja
V postopku za uveljavljanje pravic po ZDen se uporablja ZUP/86. Zato razmerje med določbama drugega odstavka 125. člena ZUP/86 in 129. členom ZUP ni pomembno pravno vprašanje.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki pa ga niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z odpovednim razlogom - dejanska ugotovitev - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu
Preverjanje možnosti zaposlitve na drugem delovnem mestu ali pod spremenjenimi pogoji v primeru, ko delodajalec ukine delovno mesto, ne vpliva na njegovo seznanitev z nastankom poslovnega razloga.
povrnitev stroškov specializacije - rok za vložitev revizije - vložitev pri pristojnem sodišču - zavrženje revizije
Tožnik je pri Vrhovnem sodišču dne 3. 11. 2008 vložil predlog za dopustitev revizije, to pa ga je odstopilo sodišču prve stopnje, ki ga je prejelo 6. 11. 2008. Tožeča stranka je dne 13. 11. 2008 pri Vrhovnem sodišču vložila dopolnitev predloga za dopustitev revizije, v katerem je navedla, da naj sodišče predlog za dopustitev revizije šteje za revizijo. V skladu s 373. členom ZPP se revizija vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Sodišče prve stopnje je to vlogo prejelo 6. 11. 2008, torej po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, zaradi česar je revizija prepozna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - transformacija v pogodbo za nedoločen čas - neizpolnjevanje zakonskih pogojev za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZZZPB člen 54. ZDR člen 1, 36e. Resolucija Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 člen 1.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - upoštevanje nadomestil od zavoda za zaposlovanje - veljavnost slovenske zakonodaje - Resolucija Varnostnega sveta OZN št. 757/1992
Do uveljavitve ZZZPB-D zavod ni imel pravne podlage, da bi nadomestilo za primer brezposelnosti izterjal neposredno od delodajalca (za razliko od kasnejše določbe drugega odstavka 54. člena, po katerem je zavod od delodajalca zahteval vrnitev škode tudi v primeru pravnomočne ugotovitve, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito), temveč je bil delavec tisti, ki je bil zavezan k vračilu denarnega nadomestila, delodajalec pa je bil dolžan delavcu v okviru priznanja pravic iz delovnega razmerja povrniti ves izgubljeni zaslužek.
Zakon o izvajanju Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 757/1992 ne vpliva na obveznost tožene stranke, da tožnikom zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo plače ali na tek zakonskih zamudnih obresti od teh nadomestil.