ZS člen 93. ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 274, 350, 371.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - sprememba delodajalca - uveljavljanje pravic pri delodajalcu - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg revizijskega preizkusa
Sodne počitnice ne vplivajo na rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.
Z zavrženjem tožbe zaradi ravnanja sodišča prve stopnje v nasprotju z 274. členom ZPP, je sodišče druge stopnje preseglo svoje pristojnosti iz 350. člena ZPP, saj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje kršitev 274. člena ZPP ni bila uveljavljana. Na tako napako sodišča druge stopnje revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj v skladu s 371. členom ZPP lahko preizkuša izpodbijano odločbo le glede tistih bistvenih kršitev, ki jih revizija izrecno uveljavlja.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije
Tožnica je v spornem obdobju prejemala 100 % nadomestilo plače zaradi usposabljanja za ustrezno delo pri delodajalcu, zato ji je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 pri izračunu pokojninske osnove za čas poklicne rehabilitacije pravilno upoštevala plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - določitev hujših kršitev v aktu delodajalca - odklonitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela - delo v odpovednem roku - razporeditev - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Delodajalec ni dolžan vnaprej določiti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih opredeljuje kot hujše v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR ne pozna več pojma „razporeditev“ in ne nalaga delodajalcu, da delavcu naloge odreja pisno.
Opuščanje, zlasti pa izrecno odklanjanje delovnih obveznosti, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta, za katero je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izostajanje z dela, je delodajalec utemeljeno opredelil kot hujše kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
samostojni podjetnik - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za nadomestilo - zavarovalna osnova - višina nadomestila
Podlaga za odmero tožnikovega nadomestila v spornem obdobju so bile zavarovalne osnove, določene v smislu 209. člena ZPIZ-1 v odvisnosti od tožnikove davčne osnove. Na tak način ugotovljena zavarovalna osnova je bila v spornem času nižja od glede na rast povprečnih plač valorizirane zavarovalne osnove iz leta 2000. Ker na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZZVZZ tožena stranka tožniku ni smela izplačati višjega nadomestila od vsakomesečne zavarovalne osnove, mu je utemeljeno priznala le ustrezno nižje nadomestilo.
ZTPDR člen 54, 70. OZ člen 140, 147. ZBan člen 3, 6.
protipravnost - odškodninska odgovornost delavca - odgovornost delodajalca za delavca - banka - avansiranje in knjiženje odlivov - navodilo o načinu dela
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
ZPIZ-1 člen 12, 94, 249, 390, 391, 397, 446. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZZRZI člen 62, 110. ZPIZ člen 113.
prehodne in končne določbe - nadomestilo za invalidnost - veljavnost zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu
Glede na čas zahteve za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi lahko tožnik imel pravico do nadomestila zaradi manjše plače in odmero tega nadomestila le v primeru, če bi to izrecno izhajalo iz prehodnih in končnih določb ZPIZ-1. Načela, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ni mogoče razumeti tako, da zavarovanec tudi mimo pravic, ki mu pripadajo po veljavni ureditvi in mimo prehodnih določb veljavnega zakona, lahko kadarkoli uveljavlja pravice po prejšnjem zakonu (ki jih veljavni zakon ne pozna).
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Zavarovancu se prizna pravica na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Pravico do izplačila invalidske pokojnine pa pridobi (realizira) z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega zavarovanja.
status žrtve vojnega nasilja - pokojninska doba - odmera višine pokojnine
Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 upravičencu ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek iz 52. člena ZPIZ/92.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obračun previsokih stroškov prevoza na delo
Tožnica je namerno oziroma naklepno huje kršila pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj si je samovoljno obračunavala višje stroške prevoza na delo ob kršitvi pravila, da je dovoljena sprememba takega obračuna le na podlagi pisne odobritve direktorja in to kljub temu, da je bila s strani nadrejene računovodkinje izrecno opozorjena, da si višjih stroškov brez odobritve direktorja ne sme obračunati. Dejstvo, da je pri tem šlo za samovoljni obračun njenih osebnih stroškov, le še dodatno utemeljuje presojo, da je tožena stranka zaradi takega ravnanja izgubila zaupanje v tožnico kot delavko v računovodstvu, zadolženo tudi za obračun plač in drugih izplačil, s tem da je tako zaupanje za opravljanje tožničinega dela nujno potrebno.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1 - vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je A. B. umrl kot pripadnik tuje vojske, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
pokojninska osnova - nova odmera pokojnine - plačilo višje pokojnine za nazaj - plačilo plače v obliki izdaje delnic
Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah ZPP. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska revizijskega minimuma, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
Glede na dolžnost substanciranja dokaznega predloga bi moral tožnik pojasniti, za razjasnitev katerega dejstva bi bila izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke potrebna oziroma navesti, česa tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove oziroma pri odmeri starostne pokojnine ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storil, sodišče ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka, z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza pa posledično tožniku tudi ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
povrnitev premoženjske škode - pogin rib zaradi onesnaženja vode - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je bila količina amoniaka v potoku pod kanalom, ki teče pod toženčevo hišo, bistveno prekoračena, že dejstvo, da je izvedenec le dopuščal možnost pronicanja gnojevke s toženčeve farme in je toženca tudi štel med enega od povzročiteljev onesnaženja, zadošča za ugotovitev, da je izkazano toženčevo nedopustno ravnanje in vzročna zveza med njegovim ravnanjem in povzročeno škodo.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pridobitev statusa javnega dobra na podlagi dejanske uporabe – ovire za vračanje v naravi – javna cesta - neurejen pravni status – javna površina – arkadni hodnik
Tudi če pravni status nepremičnine, ki je predmet vračanja po ZDen, ni urejen v skladu s predpisi, to še ne pomeni, da je tako nepremičnino, ki pa se dejansko uporablja za splošno rabo, mogoče vrniti v naravi.
Glede na dejanske ugotovitve v tej zadevi, da je obravnavani arkadni hodnik v naravi sestavni del javne površine – javne ceste in se uporablja kot pot za pešce, dejansko predstavlja sestavni del objektov s področja prometa, je zanj ne glede na to, da ni v skladu z ZJC oziroma ZGO-1 opredeljen kot javno dobro, tudi po presoji Vrhovnega sodišča podana ovira iz 2. točke drugega odstavka 19. člena ZDen, zaradi katere se v postopku denacionalizacije ne more vrniti v naravi.
odškodnina zaradi razlastitve - neupravičena pridobitev - zemljiškoknjižno stanje
Pravna prednica tožene stranke nesporno ni plačala odškodnine imetniku pravice uporabe razlaščene parcele po določbah takrat veljavnega ZRPPNDL. Za ta znesek je bila obogatena. Ob dejstvu, da je tožnica sicer še vedno v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornega zemljišča, ki pa ga nesporno ne more uporabljati in ga ne bo mogla uporabljati tudi v bodoče, ni mogoče sprejeti niti presoje, da ji še ni bilo odvzeto in da ji zato škoda ni nastala.
najemna pogodba - najem poslovnega prostora - pravna napaka - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - povrnitev škode - kršitev pogodbene obveznosti - razveza pogodbe na podlagi zakona - odškodnina
Zmotno je revizijsko naziranje, da je bila tožnica najemnino dolžna plačati po sklenjeni najemni pogodbi, saj je pogodba na podlagi zakona prenehala, in je plačana najemnina in varščina zaradi nastale situacije (upravne prepovedi) za tožnico predstavljala premoženjsko škodo kot posledico kršitve toženkine poslovne obveznosti.
ZPP člen 112, 112/7, 367, 367/1, 373, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VS0013430
ZDen člen 88. ZPP člen 402, 404.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - prenos pravice uporabe - zavezovalni pravni posel - zmotna uporaba materialnega prava - obnova postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - odločitev o reviziji
Drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju ne more biti obnovitveni razlog.
V prejšnjem sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena. Zato za odločitev o tem, ali je bila s pogodbo iz leta 1986 že prenesena pravica uporabe na spornih nepremičninah, ne more biti pomembno, ali je ta pogodba vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je do prenosa pravice uporabe lahko prišlo le na podlagi razpolagalnega in ne le na podlagi zavezovalnega pravnega posla, niti ni ugotavljalo prave pogodbene volje strank ampak je le navrglo, da pogodba iz leta 1986 vsebuje elemente zavezovalnega pravnega posla. Sodišče druge stopnje pa je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje sicer skušalo dopolniti, vendar se zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prav tako ni opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih navedb.