izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - določitev hujših kršitev v aktu delodajalca - odklonitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela - delo v odpovednem roku - razporeditev - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Delodajalec ni dolžan vnaprej določiti kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih opredeljuje kot hujše v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR ne pozna več pojma „razporeditev“ in ne nalaga delodajalcu, da delavcu naloge odreja pisno.
Opuščanje, zlasti pa izrecno odklanjanje delovnih obveznosti, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta, za katero je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izostajanje z dela, je delodajalec utemeljeno opredelil kot hujše kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZTPDR člen 54, 70. OZ člen 140, 147. ZBan člen 3, 6.
protipravnost - odškodninska odgovornost delavca - odgovornost delodajalca za delavca - banka - avansiranje in knjiženje odlivov - navodilo o načinu dela
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
samostojni podjetnik - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - osnova za nadomestilo - zavarovalna osnova - višina nadomestila
Podlaga za odmero tožnikovega nadomestila v spornem obdobju so bile zavarovalne osnove, določene v smislu 209. člena ZPIZ-1 v odvisnosti od tožnikove davčne osnove. Na tak način ugotovljena zavarovalna osnova je bila v spornem času nižja od glede na rast povprečnih plač valorizirane zavarovalne osnove iz leta 2000. Ker na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZZVZZ tožena stranka tožniku ni smela izplačati višjega nadomestila od vsakomesečne zavarovalne osnove, mu je utemeljeno priznala le ustrezno nižje nadomestilo.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru ne gre za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, niti za dopuščeno revizijo, pač pa gre za spor o plačevanju prispevkov (2. a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), torej za premoženjski spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah ZPP. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska revizijskega minimuma, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1 - vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic
Za pridobitev pravice do družinske in vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni pomembno, da je A. B. umrl kot pripadnik tuje vojske, temveč je bistveno, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
Glede na dolžnost substanciranja dokaznega predloga bi moral tožnik pojasniti, za razjasnitev katerega dejstva bi bila izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke potrebna oziroma navesti, česa tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove oziroma pri odmeri starostne pokojnine ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storil, sodišče ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka, z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza pa posledično tožniku tudi ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
ZPIZ-1 člen 12, 94, 249, 390, 391, 397, 446. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1. ZZRZI člen 62, 110. ZPIZ člen 113.
prehodne in končne določbe - nadomestilo za invalidnost - veljavnost zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na druge ustreznem delu
Glede na čas zahteve za uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi lahko tožnik imel pravico do nadomestila zaradi manjše plače in odmero tega nadomestila le v primeru, če bi to izrecno izhajalo iz prehodnih in končnih določb ZPIZ-1. Načela, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ni mogoče razumeti tako, da zavarovanec tudi mimo pravic, ki mu pripadajo po veljavni ureditvi in mimo prehodnih določb veljavnega zakona, lahko kadarkoli uveljavlja pravice po prejšnjem zakonu (ki jih veljavni zakon ne pozna).
ZS člen 93. ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 274, 350, 371.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - sprememba delodajalca - uveljavljanje pravic pri delodajalcu - zavrženje tožbe pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg revizijskega preizkusa
Sodne počitnice ne vplivajo na rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.
Z zavrženjem tožbe zaradi ravnanja sodišča prve stopnje v nasprotju z 274. členom ZPP, je sodišče druge stopnje preseglo svoje pristojnosti iz 350. člena ZPP, saj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje kršitev 274. člena ZPP ni bila uveljavljana. Na tako napako sodišča druge stopnje revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, saj v skladu s 371. členom ZPP lahko preizkuša izpodbijano odločbo le glede tistih bistvenih kršitev, ki jih revizija izrecno uveljavlja.
pokojninska osnova - nova odmera pokojnine - plačilo višje pokojnine za nazaj - plačilo plače v obliki izdaje delnic
Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obračun previsokih stroškov prevoza na delo
Tožnica je namerno oziroma naklepno huje kršila pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj si je samovoljno obračunavala višje stroške prevoza na delo ob kršitvi pravila, da je dovoljena sprememba takega obračuna le na podlagi pisne odobritve direktorja in to kljub temu, da je bila s strani nadrejene računovodkinje izrecno opozorjena, da si višjih stroškov brez odobritve direktorja ne sme obračunati. Dejstvo, da je pri tem šlo za samovoljni obračun njenih osebnih stroškov, le še dodatno utemeljuje presojo, da je tožena stranka zaradi takega ravnanja izgubila zaupanje v tožnico kot delavko v računovodstvu, zadolženo tudi za obračun plač in drugih izplačil, s tem da je tako zaupanje za opravljanje tožničinega dela nujno potrebno.
status žrtve vojnega nasilja - pokojninska doba - odmera višine pokojnine
Glede na pokojninska obdobja iz časa pred 1. 1. 2000 tudi na podlagi določb ZPIZ-1 upravičencu ne more biti priznan višji odmerni odstotek pokojnine, če mu je bil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 priznan najvišji odstotek iz 52. člena ZPIZ/92.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije
Tožnica je v spornem obdobju prejemala 100 % nadomestilo plače zaradi usposabljanja za ustrezno delo pri delodajalcu, zato ji je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPIZ-1 pri izračunu pokojninske osnove za čas poklicne rehabilitacije pravilno upoštevala plačo oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Zavarovancu se prizna pravica na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Pravico do izplačila invalidske pokojnine pa pridobi (realizira) z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega zavarovanja.
Sodišče je glede na ugotovljen obseg prestanega in bodočega strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pravilno uporabilo 200. in 203. člen ZOR.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013516
ZZK-1 člen 8, 132, 132-3, 132-4, 150, 150/2, 154, 154/3-1, 154/3-2, 157, 157/2. ZNP člen 30. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo kontradiktornosti - večkratni zaporedni prenos pravice - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - status udeleženca - prijava udeležbe po izdaji odločbe o vpisu - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku.
Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Upravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.