KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005398
ZKP člen 385. KZ člen 36, 36/2, 333.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora – odločba o kazenski sankciji - stranska denarna kazen
Če pritožbeno sodišče ugodi pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se v ponovnem sojenju ugotavljanje dejanskega stanja odpre na novo, lahko tudi v obsojenčevo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013516
ZZK-1 člen 8, 132, 132-3, 132-4, 150, 150/2, 154, 154/3-1, 154/3-2, 157, 157/2. ZNP člen 30. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo kontradiktornosti - večkratni zaporedni prenos pravice - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - status udeleženca - prijava udeležbe po izdaji odločbe o vpisu - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku.
Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovih navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
odškodnina zaradi razlastitve - neupravičena pridobitev - zemljiškoknjižno stanje
Pravna prednica tožene stranke nesporno ni plačala odškodnine imetniku pravice uporabe razlaščene parcele po določbah takrat veljavnega ZRPPNDL. Za ta znesek je bila obogatena. Ob dejstvu, da je tožnica sicer še vedno v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornega zemljišča, ki pa ga nesporno ne more uporabljati in ga ne bo mogla uporabljati tudi v bodoče, ni mogoče sprejeti niti presoje, da ji še ni bilo odvzeto in da ji zato škoda ni nastala.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče se ni dolžno opredeliti do uporabe kazenskega zakona, če uporabi zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (ker ni podlage za uporabo zakona, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja, saj za storilca ni milejši).
ZPP člen 112, 112/7, 367, 367/1, 373, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
davek na izplačane plače in prispevke – prikrita izplačila plač - avtorska pogodba – pogodba o zaposlitvi - davek od osebnih prejemkov – dovoljena revizija – avtorsko delo – kumuliranje prejemkov – zastaranje odmere davka – zastaranje odmere prispevkov
Če avtorska pogodba ni pravilna pravna podlaga za izplačilo za opravljeno delo, potem na tej podlagi izplačanega dohodka ni dopustno obdavčiti z davkom od dohodkov iz premoženjskih pravic.
povrnitev premoženjske škode - pogin rib zaradi onesnaženja vode - krivdna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost
Ob ugotovitvi, da je bila količina amoniaka v potoku pod kanalom, ki teče pod toženčevo hišo, bistveno prekoračena, že dejstvo, da je izvedenec le dopuščal možnost pronicanja gnojevke s toženčeve farme in je toženca tudi štel med enega od povzročiteljev onesnaženja, zadošča za ugotovitev, da je izkazano toženčevo nedopustno ravnanje in vzročna zveza med njegovim ravnanjem in povzročeno škodo.
najemna pogodba - najem poslovnega prostora - pravna napaka - prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - povrnitev škode - kršitev pogodbene obveznosti - razveza pogodbe na podlagi zakona - odškodnina
Zmotno je revizijsko naziranje, da je bila tožnica najemnino dolžna plačati po sklenjeni najemni pogodbi, saj je pogodba na podlagi zakona prenehala, in je plačana najemnina in varščina zaradi nastale situacije (upravne prepovedi) za tožnico predstavljala premoženjsko škodo kot posledico kršitve toženkine poslovne obveznosti.
Izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja v tožbi na nedopustnost izvršbe ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov.
Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. SZ člen 128. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - najemnik v denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup – pogoj „bivanja“ v stanovanju
„Bivanje“ v stanovanju (ki je bilo predmet denacionalizacije), glede katerega stranka uveljavlja ugodnosti iz 173. člena SZ-1, je materialnopravni pogoj za uveljavljanje ugodnosti do pridobitve nadomestil po navedeni določbi.
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, je sodišče pravilno štelo, da je vloga umaknjena in postopek ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VS0013430
ZDen člen 88. ZPP člen 402, 404.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - prenos pravice uporabe - zavezovalni pravni posel - zmotna uporaba materialnega prava - obnova postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - odločitev o reviziji
Drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju ne more biti obnovitveni razlog.
V prejšnjem sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena. Zato za odločitev o tem, ali je bila s pogodbo iz leta 1986 že prenesena pravica uporabe na spornih nepremičninah, ne more biti pomembno, ali je ta pogodba vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo.
Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je do prenosa pravice uporabe lahko prišlo le na podlagi razpolagalnega in ne le na podlagi zavezovalnega pravnega posla, niti ni ugotavljalo prave pogodbene volje strank ampak je le navrglo, da pogodba iz leta 1986 vsebuje elemente zavezovalnega pravnega posla. Sodišče druge stopnje pa je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje sicer skušalo dopolniti, vendar se zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prav tako ni opredelilo do pravno pomembnih pritožbenih navedb.
upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Upravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
denacionalizacija – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – pridobitev statusa javnega dobra na podlagi dejanske uporabe – ovire za vračanje v naravi – javna cesta - neurejen pravni status – javna površina – arkadni hodnik
Tudi če pravni status nepremičnine, ki je predmet vračanja po ZDen, ni urejen v skladu s predpisi, to še ne pomeni, da je tako nepremičnino, ki pa se dejansko uporablja za splošno rabo, mogoče vrniti v naravi.
Glede na dejanske ugotovitve v tej zadevi, da je obravnavani arkadni hodnik v naravi sestavni del javne površine – javne ceste in se uporablja kot pot za pešce, dejansko predstavlja sestavni del objektov s področja prometa, je zanj ne glede na to, da ni v skladu z ZJC oziroma ZGO-1 opredeljen kot javno dobro, tudi po presoji Vrhovnega sodišča podana ovira iz 2. točke drugega odstavka 19. člena ZDen, zaradi katere se v postopku denacionalizacije ne more vrniti v naravi.