CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013516
ZZK-1 člen 8, 132, 132-3, 132-4, 150, 150/2, 154, 154/3-1, 154/3-2, 157, 157/2. ZNP člen 30. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo kontradiktornosti - večkratni zaporedni prenos pravice - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - status udeleženca - prijava udeležbe po izdaji odločbe o vpisu - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku.
Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
ZSZ(1984) člen 45. ZUP člen 128, 279, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177, 177/1.
odmera komunalnega prispevka - dovoljena revizija – ničnost odločbe – zahteva zavezane stranke
Po določbi drugega odstavka 45. člena ZSZ (1984) odmeri pristojni organ komunalni prispevek na zahtevo investitorja ali na zahtevo sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Obravnavani primer odmere komunalnega prispevka, ki se je začel v času veljavnosti navedenega zakona, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni primer iz 128. člena ZUP, torej upravna zadeva, v kateri je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva zavezane stranke. Navedena določba ZSZ (1984) kaže, da je odmera komunalnega prispevka v javnem interesu, to pa izhaja tudi iz takratne določbe prvega odstavka 45. člena istega zakona, po kateri brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Zato zaradi napačne navedbe v odmerni odločbi, da je odmero zahtevalo A.A., Investicijsko podjetje (kar je prejšnje ime revidenta), tudi po presoji Vrhovnega sodišča odločba ni nična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005385
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
prestajanje kazni zapora – nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri odločanju o izvršitvi zaporne kazni z nadomestitvijo z delom v splošno korist sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine obsojenca, ki se prekrivajo z nekaterimi okoliščinami, ki jih sodišče upošteva pri odmeri kazni.
Prostovoljne izročitve predmetov ni mogoče šteti za preiskavo, zato se v taki situaciji ne sestavlja zapisnik v smislu določbe sedmega odstavka 216. člena ZKP, temveč le zapisnik o zasegu predmetov.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predsednik pristojnega sodišča kot dedič v zapuščinskem postopku
Dejstvo, da ena od zapustnikovih dedinj opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za opravo zapuščinskega postopka in izdajo sklepa o dedovanju in je hkrati tudi predsednica tega sodišča, po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
SZ-1 člen 173, 173/2, 173/3. SZ člen 128. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - najemnik v denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup – pogoj „bivanja“ v stanovanju
„Bivanje“ v stanovanju (ki je bilo predmet denacionalizacije), glede katerega stranka uveljavlja ugodnosti iz 173. člena SZ-1, je materialnopravni pogoj za uveljavljanje ugodnosti do pridobitve nadomestil po navedeni določbi.
Ker sodna taksa za tožbo ni bila plačana v roku, ki ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev, je sodišče pravilno štelo, da je vloga umaknjena in postopek ustavilo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 105.
predlog za dopustitev revizije - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V toženčevem predlogu problematizirana vprašanja so namišljena in poenostavljeno zreducirano odmaknjena od nujno upoštevnih okoliščin konkretnega primera, ki sta jih sodišči obeh stopenj presojali in vrednotili prav z upoštevanjem maksime o otrokovi koristi glede na ugotovljena dejstva. Zato jih ni mogoče razreševati z učinkom načelne oziroma univerzalne sporočilnosti.
Ključno za odločitev v obravnavani zadevi je, da tožnik ne zatrjuje niti tega, da bi bil s tožencem v obligacijskem razmerju, na podlagi katerega bi mu bil ta dolžan izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, niti kakšnega od odstopov od načela relativnosti pogodbenih razmerij.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005398
ZKP člen 385. KZ člen 36, 36/2, 333.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora – odločba o kazenski sankciji - stranska denarna kazen
Če pritožbeno sodišče ugodi pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se v ponovnem sojenju ugotavljanje dejanskega stanja odpre na novo, lahko tudi v obsojenčevo škodo.
davek na izplačane plače in prispevke – prikrita izplačila plač - avtorska pogodba – pogodba o zaposlitvi - davek od osebnih prejemkov – dovoljena revizija – avtorsko delo – kumuliranje prejemkov – zastaranje odmere davka – zastaranje odmere prispevkov
Če avtorska pogodba ni pravilna pravna podlaga za izplačilo za opravljeno delo, potem na tej podlagi izplačanega dohodka ni dopustno obdavčiti z davkom od dohodkov iz premoženjskih pravic.
Pregleda in popisa stvari v zdravstveno ustanovo pripeljanega nezavestnega bolnika ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo, saj ne gre za poseg v zasebnost, temveč ukrep varstva.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovih navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.
Izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja v tožbi na nedopustnost izvršbe ni dopustno, saj bi se na ta način izigralo temeljno pravilo izvršilnega postopka – vezanost na pravnomočen izvršilni naslov.
Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.