KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005385
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 49, 49/2, 86, 86/4.
prestajanje kazni zapora – nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - razlogi o odločilnih dejstvih - objektivne in subjektivne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni
Pri odločanju o izvršitvi zaporne kazni z nadomestitvijo z delom v splošno korist sodišče upošteva objektivne in subjektivne okoliščine obsojenca, ki se prekrivajo z nekaterimi okoliščinami, ki jih sodišče upošteva pri odmeri kazni.
ZPP člen 112, 112/7, 367, 367/1, 373, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - odvetnik - prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.
davek na izplačane plače in prispevke – prikrita izplačila plač - avtorska pogodba – pogodba o zaposlitvi - davek od osebnih prejemkov – dovoljena revizija – avtorsko delo – kumuliranje prejemkov – zastaranje odmere davka – zastaranje odmere prispevkov
Če avtorska pogodba ni pravilna pravna podlaga za izplačilo za opravljeno delo, potem na tej podlagi izplačanega dohodka ni dopustno obdavčiti z davkom od dohodkov iz premoženjskih pravic.
Pregleda in popisa stvari v zdravstveno ustanovo pripeljanega nezavestnega bolnika ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo, saj ne gre za poseg v zasebnost, temveč ukrep varstva.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Toženec je v odgovoru na tožbo pritrdil tožnikovih navedbam, da so bila tla mokra in spolzka in predstavlja ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik ni z ničemer dokazal, da so bila tla v garaži res spolzka in tako vzrok padca, kršitev 214. člena ZPP.
Vloga oporočnih prič je (predvsem) ta, da s svojim podpisom potrdita avtentičnost oporočiteljevega podpisa in obstoj njegove izjave, da je sestavek, na katerega sta se kot priči podpisali, njegova oporoka (ter da lahko ti dejstvi potrdita). Podpisa prič sta torej zadnja faza tega enotnega pravnega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005398
ZKP člen 385. KZ člen 36, 36/2, 333.
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora – odločba o kazenski sankciji - stranska denarna kazen
Če pritožbeno sodišče ugodi pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se v ponovnem sojenju ugotavljanje dejanskega stanja odpre na novo, lahko tudi v obsojenčevo škodo.
Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, ki pa jih niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.
ZUSDDD člen 1. ZUS člen 64, 64/1, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca – pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje – dejansko življenje – nedoločen pravni pojem – apatrid – izbris iz registra stalnega prebivalstva – odstop od načela zakonitosti – ugotovitvena ustavna odločba – sprejem novele zakona med revizijskim postopkom – dovoljena revizija – zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek.
ZUSDDD člen 1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje razlage nedoločenega pravnega pojma dejansko življenje po ZUSDDD - dovoljenje za stalno prebivanje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča - uporaba neustavnega zakona – novela ZUSDDD-B – odstop od načela zakonitosti – načelo ekonomičnosti postopka
Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali revident izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe o stalnem prebivanju glede na določbe novele ZUSDDD-B.
sprejem v državljanstvo – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - uporaba podzakonskega predpisa– konkretizacija pravnega vprašanja - splošno vprašanje – sporazum o preživljanju kot trajni vir sredstev za preživljanje – rešeno vprašanje
Če je pravno vprašanje, ki ga revizija izpostavlja kot pomembnega, opredeljeno le na načelni ravni in zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako velja tudi za vprašanje, ki je v upravnosodni praksi že rešeno.
ZDen člen 25, 25/3, 26, 45. ZSOS člen 7, 7/2. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 7/2.
denacionalizacija - pravna praznina - odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja - vrednost ob podržavljenju ni predmet tega upravnega spora - obresti za odškodnino - bistvena kršitev določb postopka, ki jo odpravi Vrhovno sodišče samo
Vrhovo sodišče meni, da sta v obravnavni zadevi tako tožena stranka kot prvostopno sodišče v izpodbijanih aktih po nepotrebnem in v nasprotju z vsebino izreka izpodbijane odločbe tožene stranke presojala pravilnost in zakonitost vrednosti podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, saj je o tem odločeno z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločeno, da se odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja v višini 187.063,05 DEM (to je razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja ob podržavljenju v višini 57. 543,80 DEM in vrednostjo ob vračanju v višini 244.606,85 DEM, ki sta ugotovljeni z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006) plačuje v dveh obrokih na leto v obdobju 10 let, da se obračunavajo obresti po 6 % obrestni meri, da se obresti obračunavajo dekurzivno na konformni način, ter da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne naslednjega meseca po preteku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe tožene stranke z dne 6. 11. 2006.
Kot že navedeno, je v tretjem odstavku 25. člena ZDen določeno, da se z odločbo o denacionalizacij določi rok za plačilo odškodnine zaradi povečanja vrednosti podržavljenega premoženja, ki ne sme biti krajši kot 10 let, začetek odplačevanja in drugi pogoji plačila, med drugim način plačila in obresti. Tako stališče izhaja tudi iz več odločitev Vrhovnega sodišča (med drugim X Ips 727/2007 z dne 27. 8. 2009 in U 774/95 z dne 30. 4. 1999) in iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-129/95 z dne 4. 7. 1996.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnitvi pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Za pomembno pravno vprašanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje vprašanje, katerega rešitev v praksi ne predstavlja problemov, ker je nanj odgovorjeno že z branjem zakonskih določb. Tako je tudi v tem primeru, saj je obseg sodelovanja stranskega udeleženca v upravnem postopku omejen z njegovim pravnim interesom v (tujem) upravnem postopku, kot to jasno določa 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Katere pa so te pravice v konkretnem upravnem sporu, pa je odvisno od dejanskih okoliščin primera. Ali pa so te v konkretnem primeru pravilno ugotovljene, pa je stvar dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni dopusten revizijski razlog.
V zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - primerljive izkušnje pri vodenju poslov (vodstvene izkušnje) - pravna domneva - zakonski pogoj - pravni interes za tožbo
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacija
Toženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica).
Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – dokazovanje – sedež pravne osebe
Sedanja toženka (po pripojitvi) ima sedež v Ljubljani. Okrožno sodišče v Mariboru še ni opravilo nobenega naroka. Priči tožničina pooblaščenka so iz Ljubljane. Gre za gospodarski spor majhne vrednosti. Postopek se bo očitno lažje opravil v Ljubljani.
poroštvo - bančna garancija - pogodba v korist tretjega
Razlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
pridobitev lastninske pravice - priznanje lastninske pravice med posamezniki - obstoj pravnega naslova - delna ničnost - smiselna uporaba prepovedi komisorične klavzule - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - posojilo
Zgolj priznanje lastninske pravice med posamezniki zaradi absolutnih učinkov lastninske pravice ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice. Za pridobitev lastninske pravice je poleg priznanja v nekem relativnem razmerju potreben (med drugim) še veljaven pravni naslov.