bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče se ni dolžno opredeliti do uporabe kazenskega zakona, če uporabi zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja (ker ni podlage za uporabo zakona, ki je začel veljati po storitvi kaznivega dejanja, saj za storilca ni milejši).
Sodišče je glede na ugotovljen obseg prestanega in bodočega strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pravilno uporabilo 200. in 203. člen ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS0013334
ZPP člen 13.
odškodnina za razrešitev s funkcije v okviru delovnega razmerja - zakonitost sklepa o razrešitvi - protipravnost - predhodno vprašanje - dopustnost odločanja o predhodnem vprašanju
Izdaja sklepa o razrešitvi in premestitvi vodje sektorja sama po sebi ni nedopustno (protipravno) ravnanje. Vprašanje pravilnosti in zakonitosti takega sklepa je za odločitev o odškodninskem zahtevku res predhodno vprašanje; vendar sodišče pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje sàmo, nima diskrecijske pravice. Tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, ne sme sàmo reševati. To pomeni, da že iz tega razloga niso odločilna razhajanja stališč sodišč prve in druge stopnje o vprašanju dokončnosti oziroma pravnomočnosti spornega sklepa tožene stranke, saj je s to lastnostjo opremljen sklep tožene stranke spričo vezanosti sodišča nanj zopet ovira za ugotavljanje njegove pravilnosti in zakonitosti v tem (pravdnem) postopku.
Sklep o dedovanju, ki temelji tudi na dedni odpovedi, odkazuje na uporabo določbe prvega odstavka 13. člena ZPP o odvisnosti odločitve od rešitve predhodnega vprašanja. V zapuščinskem postopku se je B. K. dedovanju po svojem očetu odpovedal, zaradi česar ni obstajala potreba za iskanje nagibov za odpoved.
upravljanje zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - pravica do povrnitve škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države za delo zapuščinskega sodnika - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Upravitelj je samostojen pri sprejemanju odločitev o ukrepih za zavarovanje zapuščine in pri njihovi izvedbi in se je na sodišče dolžan obrniti samo, ko namerava razpolagati z zapuščino, pa za to nima odobritve vseh dedičev; vloga sodišča je omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja.
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj dokazu z izvedencem grafološke stroke ni dalo odločilne dokazne vrednosti pri ugotavljanju odločilnega pravnega dejstva, ali sta pravdni stranki posojilno pogodbo sklenili.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnitvi pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, ki pa jih niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.
ZUSDDD člen 1. ZUS člen 64, 64/1, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca – pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje – dejansko življenje – nedoločen pravni pojem – apatrid – izbris iz registra stalnega prebivalstva – odstop od načela zakonitosti – ugotovitvena ustavna odločba – sprejem novele zakona med revizijskim postopkom – dovoljena revizija – zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek.
sprejem v državljanstvo – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - uporaba podzakonskega predpisa– konkretizacija pravnega vprašanja - splošno vprašanje – sporazum o preživljanju kot trajni vir sredstev za preživljanje – rešeno vprašanje
Če je pravno vprašanje, ki ga revizija izpostavlja kot pomembnega, opredeljeno le na načelni ravni in zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Enako velja tudi za vprašanje, ki je v upravnosodni praksi že rešeno.
Za pomembno pravno vprašanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje vprašanje, katerega rešitev v praksi ne predstavlja problemov, ker je nanj odgovorjeno že z branjem zakonskih določb. Tako je tudi v tem primeru, saj je obseg sodelovanja stranskega udeleženca v upravnem postopku omejen z njegovim pravnim interesom v (tujem) upravnem postopku, kot to jasno določa 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Katere pa so te pravice v konkretnem upravnem sporu, pa je odvisno od dejanskih okoliščin primera. Ali pa so te v konkretnem primeru pravilno ugotovljene, pa je stvar dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni dopusten revizijski razlog.
ZUSDDD člen 1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje razlage nedoločenega pravnega pojma dejansko življenje po ZUSDDD - dovoljenje za stalno prebivanje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – ugotovitvena odločba ustavnega sodišča - uporaba neustavnega zakona – novela ZUSDDD-B – odstop od načela zakonitosti – načelo ekonomičnosti postopka
Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko sta tožena stranka in prvostopenjsko sodišče odločala po določbi ZUSDDD, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo in je zakonodajalec to neskladje odpravil z novelo ZUSDDD-B, ki je bila sprejeta med tem revizijskim postopkom, je Vrhovno sodišče zaradi ekonomičnosti postopka, ne glede na to, da je po tej noveli prosilcu omogočena vložitev nove prošnje, ob smiselni uporabi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali revident izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe o stalnem prebivanju glede na določbe novele ZUSDDD-B.
ZDen člen 25, 25/3, 26, 45. ZSOS člen 7, 7/2. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 7/2.
denacionalizacija - pravna praznina - odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja - vrednost ob podržavljenju ni predmet tega upravnega spora - obresti za odškodnino - bistvena kršitev določb postopka, ki jo odpravi Vrhovno sodišče samo
Vrhovo sodišče meni, da sta v obravnavni zadevi tako tožena stranka kot prvostopno sodišče v izpodbijanih aktih po nepotrebnem in v nasprotju z vsebino izreka izpodbijane odločbe tožene stranke presojala pravilnost in zakonitost vrednosti podržavljenega premoženja po stanju ob podržavljenju in po stanju ob vračanju, saj je o tem odločeno z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču tožene stranke in prvostopnega sodišča, da je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito odločeno, da se odškodnina za povečano vrednost podržavljenega premoženja v višini 187.063,05 DEM (to je razlika med vrednostjo podržavljenega premoženja ob podržavljenju v višini 57. 543,80 DEM in vrednostjo ob vračanju v višini 244.606,85 DEM, ki sta ugotovljeni z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2006) plačuje v dveh obrokih na leto v obdobju 10 let, da se obračunavajo obresti po 6 % obrestni meri, da se obresti obračunavajo dekurzivno na konformni način, ter da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne naslednjega meseca po preteku šestih mesecev po pravnomočnosti odločbe tožene stranke z dne 6. 11. 2006.
Kot že navedeno, je v tretjem odstavku 25. člena ZDen določeno, da se z odločbo o denacionalizacij določi rok za plačilo odškodnine zaradi povečanja vrednosti podržavljenega premoženja, ki ne sme biti krajši kot 10 let, začetek odplačevanja in drugi pogoji plačila, med drugim način plačila in obresti. Tako stališče izhaja tudi iz več odločitev Vrhovnega sodišča (med drugim X Ips 727/2007 z dne 27. 8. 2009 in U 774/95 z dne 30. 4. 1999) in iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-129/95 z dne 4. 7. 1996.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 34-2, 40, 40/1. Uredba evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 17.
V specifični čezmejni situaciji je ureditev, po kateri dolžnika iz tuje države, zoper katerega je vložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni treba poučiti o načinu vložitve pravnega sredstva, pri čemer se nepravilno vloženo pravno sredstvo ne upošteva in se na plačilnem nalogu neposredno potrdi izvršljivost, v nasprotju s slovenskim javnim redom.
Ni mogoče šteti, da je imel toženec učinkovito možnost za izpodbijanje plačilnega naloga, ki mu je bil vročen brez ustreznega pravnega pouka.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - primerljive izkušnje pri vodenju poslov (vodstvene izkušnje) - pravna domneva - zakonski pogoj - pravni interes za tožbo
Iz dikcije drugega odstavka 24. člena ZZavar pa izhaja, da morajo biti „drugi primerljivi posli“ posli, ki poleg narave (področja delovanja) ustrezajo tudi po obsegu oziroma velikostnem kriteriju.
najemna pogodba – podlaga obveznosti – ničnost pogodbe – ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla
Namen poslovanja je bil, da druga toženka odplačno zagotavlja nemoteno delovanje kabelskega distribucijskega sistema, pri čemer prvi toženki za njegovo uporabo plačuje najemnino. Takšna podlaga očitno – vsaj glede na skope trditve, s katerimi je tožnica utemeljevala navedeno tezo – ni neobstoječa ali nedopustna.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacija
Toženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica).
Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001571
ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke – absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - preložitev naroka za glavno obravnavo – opravičljiv razlog za preložitev naroka – izvršba - lastna menica – verodostojna listina – sklepanje po nasprotnem razlogovanju
Dopis, ki mu tudi niso bile predložene listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati opravičljivost napovedanega izostanka, ni mogel biti podlaga za preklic (preložitev) tega naroka.
Drugi odstavek 23. člena ZIZ (med drugim) določa, da je menica s protestom verodostojna listina, kadar je to potrebno za nastanek terjatve. Iz drugega odstavka 23. člena ZIZ tako lahko s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju izpeljemo pravilo, da ima lahko tudi menica, ki ni protestirana, lastnost verodostojne listine: to je v vseh tistih primerih, v katerih protest ni pogoj za nastanek uveljavljene menične terjatve.
ZZavar člen 230, 230/8. ZUS-1 člen 27, 27/1-2. ZUP člen 37, 37/1, 183, 183/3, 185, 185/3.
zavarovalni nadzor - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ponavljajoče se kršitve - začetek postopka za odvzem dovoljenja - upravičeni predlagatelj za odvzem dovoljenja - bistvena kršitev določb postopka - izločitev pooblaščene uradne osebe - pravica do izjave v postopku - dolžnost pričanja - opustitev obveznosti opozorila priči
Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja zavarovalnemu zastopniku za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja tudi brez predloga (upravičenega predlagatelja).
Pooblaščena uradna oseba je sicer pripravila (»sama napisala«) izjavo (glede usklajenosti poslovanja družbe z določbami ZZavar) za direktorja družbe, nad katero je Agencija opravljala nadzor, kar sicer ni v navadi, je pa očitno bilo dogovorjeno med njima, kot to izhaja iz njunega dopisovanja po elektronski pošti. Vendar pa zgolj zaradi takšnega ravnanja (zatrjevano zagotovilo, »da bo [A]gencija v postopku nadzora družbi izrekla zgolj odredbo o odpravi kršitev« namreč ni z ničemer izkazano) po oceni naslovnega sodišča še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je podan (resen) dvom o subjektivni nepristranosti pooblaščene uradne osebe. Iz opisanega ravnanja uradne osebe pa tudi ni razbrati njenega takšnega odnosa do tožnika ali same stvari, ki bi bil (v kontekstu zadeve) v nasprotju s standardi nepristranosti in bi vzbujal (razumen) dvom v tako imenovano objektivno nepristranost Agencije (ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o neodvisnosti in nepristranosti Agencije kot sektorske regulatorke, ki izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZZavar). Celoten potek postopka namreč ne kaže na to, da bi nad dejstvi, ugotovljenimi med vodenjem postopka, po katerih se je ravnala uradna oseba, in objektivnimi argumenti, upoštevanimi pri njenem odločanju, prevladale kakšne druge okoliščine. Poleg tega pa nestrinjanje tožnika z vodenjem postopka nadzora nad poslovanjem družbe samo po sebi še ni izločitveni razlog.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, da bi bil tožnik (kot priča) poučen, kdaj mu ni treba pričati in na katera vprašanja lahko odreče pričanje (tretji odstavek 185. člena ZUP), vendar pa kršitev postopka pri pridobitvi podatkov, na podlagi katerih je Agencija začela postopek za odvzem dovoljenja, nima teže upoštevne postopkovne kršitve (iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj tožnik zaradi nevarnosti (v izjavi o razlogih za začetek postopka) zatrjevane »občutne premoženjske škode«, ki naj bi nastala kot posledica »izgube dovoljenja za opravljanje posla zavarovalnega zastopnika« zaradi odgovora »na vprašanje glede obvestil po 217. členu ZZavar«, ne bi smel odreči odgovora na vprašanja o pravnih opravilih, pri katerih je sodeloval kot zastopnik stranke – subjekta nadzora (tretji odstavek 183. člena ZUP). Tožnik (zavarovalni zastopnik) je bil namreč kljub nevarnosti morebitne premoženjske škode dolžan izpovedati o dejanjih, ki jih je glede spornih razmerij, ki so bila predmet nadzora s strani Agencije, opravil kot zastopnik družbe, s katero je sodeloval.