ZPP člen 39, 377, 490. ZOR člen 394. OZ člen 371. ZPOMZO člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavne in postranske terjatve - zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
Glavnica pa je osnovni del dolga oziroma terjatve iz pravnega razmerja, katere predmet je vsota denarja. Gre za tisto število denarnih enot, na katero se glasi takšna obveznost. Zamudne obresti pa so stranska terjatev, ki ne izgubi svoje narave, tudi če je pripisana h glavnici in tudi če obrestno mero sestavlja temeljna obrestna mera kot revalorizacijski del obrestne mere.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine – ekvivalentna najemnina – načelo enake vrednosti dajatev
Element, nujen za utemeljitev zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve, je korist, ki mora biti objektivizirana. S trditvijo, da je „na podlagi internih normativov uporabnino {…} določila na znesek 5,000.000,00 SIT mesečno“, tožnica niti nasprotni stranki niti sodišču ni razkrila nobenih (objektivnih) meril za presojo, ali gre za ekvivaletno najemnino, ki jo najemniki plačujejo v podobnih okoliščinah ali v katero bi razumni najemniki sicer lahko privolili.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti – dokazovanje – sedež pravne osebe
Sedanja toženka (po pripojitvi) ima sedež v Ljubljani. Okrožno sodišče v Mariboru še ni opravilo nobenega naroka. Priči tožničina pooblaščenka so iz Ljubljane. Gre za gospodarski spor majhne vrednosti. Postopek se bo očitno lažje opravil v Ljubljani.
pridobitev lastninske pravice - priznanje lastninske pravice med posamezniki - obstoj pravnega naslova - delna ničnost - smiselna uporaba prepovedi komisorične klavzule - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kršitev pogodbe - posojilo
Zgolj priznanje lastninske pravice med posamezniki zaradi absolutnih učinkov lastninske pravice ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice. Za pridobitev lastninske pravice je poleg priznanja v nekem relativnem razmerju potreben (med drugim) še veljaven pravni naslov.
predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji – opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu predlagateljica ni konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.
V zadevi, v kateri se uveljavlja, da vročilnice niso imele črtne kode s številko sprejemne pošte, zadostuje ugotovitev sodišča, da vročilnice imajo črtne kode s številko sprejemne pošte.
poroštvo - bančna garancija - pogodba v korist tretjega
Razlogi, zakaj se porok zaveže, da bo izpolnil tujo obveznost, so lahko različni, praviloma izvirajo iz razmerja med dolžnikom in porokom (teorija ga imenuje tudi kritno razmerje) in so predmet njunega medsebojnega dogovora. Pravna narava tega dogovora je še najbližja pogodbi o naročilu. Vzpostavlja samo razmerje med dolžnikom in porokom, njen predmet pa je dogovor o bodoči sklenitvi poroštvene pogodbe. Če presojamo razmerja iz Pogodbe o izdaji garancije po pravilih pogodbe o naročilu, ni mogoče najti nobene podlage za to, da že na njeni podlagi tretji, s katerim naj prevzemnik naročila kot porok sklene pogodbo o poroštvu, pridobi nasproti njemu kakršnekoli lastne in neposredne pravice. Takšne pogodbe tudi ni mogoče razlagati kot pogodbe v korist tretjega. Z dogovorom o tem, da bo prevzemnik naročila prevzel jamstvo kot porok za naročnikovo obveznost, namreč naročnik, (bodoči) dolžnik zasleduje svojo korist.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - pravno vprašanje, ki ni bilo razlog za odločitev v izpodbijani sodbi - zavrnitev predloga
Ker obravnavani predlog zasleduje odgovor na vprašanje, ki ni bil razlog odločitve sodišča druge stopnje, predlog ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med pričo in podpredsednico pristojnega sodišča
Okoliščina, ki jo predlagatelj navaja v obravnavanem predlogu, da predlagana priča D. T. (ki je brat sodnice in podpredsednice Okrožnega sodišča A.) iz vtoževanega zneska zase pričakuje veliko premoženjsko korist (podatki spisa te trditve ne izključujejo), utemeljuje tehten razlog iz 67. člena ZPP.
Če obstoj (določene) pogodbe ni zatrjevan (in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP), sodišče ne ugotavlja, ali je bila morda volja za sklenitev pogodbe izjavljena konkludentno, ker se mora sodišče (praviloma) v dokaznem postopku omejiti na zatrjevana dejstva (prim. prvi odstavek 7. člena ZPP).
Stališče, da mora sodišče na vprašanje legitimacije, zato ker gre za materialnopravno vprašanje, paziti po uradni dolžnosti, je napačno. Na vprašanje, kdo in proti komu lahko uveljavlja zahtevek, daje odgovor materialno pravo. Vprašanje (aktivne in pasivne) legitimacije je torej materialnopravno in ne dejansko vprašanje. Podlaga za presojo tega pravnega vprašanja pa so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Tudi teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti. Res je le, da mora na podlagi dejstev, ki sta jih navedli pravdni stranki, v vsakem primeru opraviti tudi pravno presojo o obstoju legitimacije, četudi tega vprašanja ni izrecno načela nobena stranka.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - formalni pogoji - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker obravnavani predlog zasleduje odgovor na vprašanje, ki ni bil razlog odločitve sodišča druge stopnje, predlog ne ustreza kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.
Iz predloga ni razvidno, katero pravno pravilo (ali katero pravno načelo) naj bi bilo prekršeno, ker naj bi v postopku sodišče ne upoštevalo „pravil dobre poslovne prakse“. Zato je treba šteti, da predlog v tem delu ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bo tožena stranka sklepala posel z izvajalcem v svojem imenu. Dogovor med pravdnima strankama torej ni predvideval izdaje pooblastila za zastopanje, marveč le pooblastilo, da tožena stranka opravi pravni posel (sklene z izvajalcem pogodbo o delu) kot indirekten zastopnik v svojem imenu in na račun tožeče stranke. Dogovor med pravdnima strankama je zato treba pravno kvalificirati kot pooblastitveno pogodbo, ki se presoja po pravilih pogodbe o naročilu.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – načelo kontradiktornosti - obvestilo o seji pritožbenega senata
Ni samo dolžnost sodišča, da vodi kontradiktoren postopek in omogoči strankam, da se izjavijo, temveč zakon tudi od strank zahteva aktivno ravnanje ter predvideva procesne sankcije šele, če sodišče procesno aktivnost s svojim ravnanjem strankam onemogoči.
Pri vročanju dokumentov fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – s. p., ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu v smislu določbe 88. člena ZUP, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejemanje dokumentov, kot to določa 91. člen ZUP.