Pri vročanju dokumentov fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – s. p., ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu v smislu določbe 88. člena ZUP, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejemanje dokumentov, kot to določa 91. člen ZUP.
ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/1, 98/2, 98/4, 374, 374/1. URS člen 25.
dovoljenost revizije - pravica do pravnega sredstva - izredno pravno sredstvo - pooblastilo odvetniku za vložitev revizije - pojem novega pooblastila - datum na pooblastilu
Obveznost predložitve novega pooblastila za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pavica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Datum na pooblastilu je zato pomemben.
dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku uveljavitev odškodninskega zahtevka pred dokončanjem postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - zavrženje revizije
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDen člen 2, 2/2, 10, 10/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - zelo hude posledice – odškodnina od tuje države – vračanje v naravi
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje samega upravičenja do denacionalizacije (ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države), to pa ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - rokomet - poškodba učenca pri športu
Glede na to, da tožnica ni zatrjevala posebnih okoliščin, zaradi katerih bi igra rokometa, v kateri so bile udeležene osnovnošolke, postala nevarna, ni podan temelj objektivne odgovornosti. Glede na to, da je ravnanje tožničine soigralke predstavljalo spontano dejanje ter je bilo kot tako normalen in običajen del športne igre, ki ga trener s še tako pozornim gledanjem igre ne bi mogel preprečiti, ni podan niti temelj krivdne odgovornosti.
Ker tožnik za škodo v obsegu negativnega pogodbenega interesa ni postavil ustreznih trditev, saj je trdil le, da je imel stroške za nabavo novega motorja, za rezervne dele in z delom za zamenjavo motorja (kar vse je vložil v svoje vozilo), pojasnil pa tudi ni neutemeljenih razlogov toženca za odstop od pogajanj, odškodninska odgovornost toženca ne more biti utemeljena v 30. členu ZOR.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005348
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 46, 46/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prednost na križišču – hitrost oškodovanca
Obsojenec, ki je s svojo vožnjo kršil določbo drugega odstavka 46. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ker pri zavijanju levo na stransko cesto ni pustil mimo vozila, ki je prihajalo iz nasprotne smeri in je vozilo naravnost po prednostni cesti, je s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, in oškodovančeva prekoračitev hitrosti ne izključuje njegove kazenske odgovornosti.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - župan – plačilo stroškov postopka iz proračuna občine
Dejstvi, da nadzorni odbor ni pravočasno opravil nadzora poslovanja občine in da je bil zaključni račun občine veljavno sprejet, ne izključujeta odgovornosti obsojenca kot župana za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - osebne in družinske razmere delavke sodišča - manjše sodišče
Ker so lahko na sodišču z manjšim številom zaposlenih osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, to pa vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja, je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri gre za spor med prejšnjim in novim partnerjem v zvezi s stanovanjem, v katerem je pokojna delavka z otrokoma in novim partnerjem živela do smrti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve ne uveljavlja nobene konkretizirane kršitve zakona, pri obravnavi katere bi se sploh lahko postavilo vprašanje resničnosti odločilnih dejstev, vrhovno sodišče pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ne presoja.
gradbeno dovoljenje - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - standard profesionalne osebe - odškodninska odgovornost prodajalca za zaradi napak stvari - poslovna dejavnost kupca - posredovanje nepremičnin
Obravnavana pogodba sodi na področje tožničine, saj se ukvarja z leasingom in s prodajo ter posredovanjem nepremičnin. Pri presoji o tem, ali gre za tako pomanjkljivost stvari, za katero se šteje, da ji je bila ob sklepanju pogodbe znana, je zato treba uporabiti standard profesionalne osebe, ki je strožji kot pri presoji ravnanj laičnih oseb.
Ker tožnica ni dokazala, da prvotoženka odgovarja za zatrjevano pomanjkljivost stvari, je zahtevek za povrnitev škode, ki ga je tožnica opredelila kot razliko v vrednosti stvari s pomanjkljivostjo in brez nje, neutemeljen.
solastnina - pogodba o razdružitvi solastnine - izplačilo solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti solastninskega deleža - solastninski delež
V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno.
Vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, pa tudi sicer nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže).
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - ukrepi APPNI - odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebah (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
odstop dednega deleža – napake volje – zmota – nesporazum – teorija volje – teorija izjave – skrbnost – podpis zapisnika zapuščinske obravnave – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Stranka mora v primeru pisno izročene izjave volje svoje drugačno razumevanje pogodbe praviloma vzeti v svoj račun in nositi posledice morebitnega neskladja med voljo in izjavo, okoliščine primera pa lahko potem te skrbnosti zmanjšajo v taki meri, da je treba v posameznem primeru dati odločilno težo volji in ne (zapisani) izjavi volje.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Obsojenec sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le zaradi kršitev zakona, naštetih v prvem odstavku 420. člena ZKP, pri odločanju o zahtevi pa se sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih uveljavlja vložnik, kar je mogoče le, če je očitek kršitve jasen in določen.