ZOR člen 210, 210/4, 214. ZKP člen 538. URS člen 30.
zamudne obresti - neupravičena pridobitev - začetek teka zamudnih obresti - vrnitev danega - odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo - povrnitev stroškov kazenskega postopka
Ker zakonodajalec ni posebej nudil izravnave prikrajšanja, do katerega je prišlo v premoženjski sferi neupravičeno obsojene osebe, zaradi plačila tega, kar je bila dolžna plačati na podlagi neupravičene obsodbe, se v teh primerih smiselno uporabljajo splošna pravila o vračanju neupravičeno prejetega.
Glede na to, da je neupravičena obsodba sama po sebi podlaga za odškodninsko odgovornost države, je glede pričetka teka zamudnih obresti od neupravičeno prejetega treba smiselno uporabiti pravilo, ki velja za nepoštenega pridobitelja.
Tožnica sicer pravilno ugotavlja, da ni dolžna navesti pravne kvalifikacije in tudi če jo navede, ali jo navede napačno, sodišče nanjo ni vezano. Seveda pa mora navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz določenega dogodka in ki povzročijo določeno pravno posledico. Tako mora za odškodninsko pravdo izkazati trditve in ponuditi dokaze za obstoj predpostavk za nastanek odškodninske terjatve; za neupravičeno pridobitev pa mora izkazati, da je bila tožena stranka brez pravnega temelja obogatena na škodo tožnice.
V prvem odstavku 367. člena ZOR je za odškodninske terjatve predviden triletni zastaralni rok, ki teče odkar je oškodovani zvedel za škodo in za storilca. Zato sta sodišči pravilno zavrnili zahtevano odškodnino za plačilo posameznih plačil in prisodili odškodnino v skupnem znesku 1,546.147,00 tolarjev za škodo, ki je nastala v času treh let pred vložitvijo tožbe 23. 9. 2003.
Ogled na kraju samem glede na to, da so v spisu fotografije kraja spornega dogodka, v obravnavani zadevi ni bil potreben, predlog za postavitev izvedenca fotografske stroke pa je (bil) prepozen.
pooblastilo - prekoračitev pooblastila - povrnitev škode zaradi prekoračitve pooblastila - zastaranje odškodninske terjatve - škoda zaradi prekršitve pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega roka
Sodišči, ki sta ugotovili, da je imel toženec pooblastilo za naročilo brezplačne storitve izdelave celostne grafične podobe, bi morali v sporu o povrnitvi škode zaradi prekoračitve pooblastila, uporabiti tista določila o zastaranju, ki se nanašajo na pogodbene obveznosti, torej tretji odstavek 376. člena in ne prvega.
Datum, od katerega je treba šteti zastaranje, ne more nastopiti preden je toženka sploh zvedela za morebitni nastanek škode. Šele s prejemom računa za opravljeno storitev je začela razčiščevati razloge, za škodo pa je izvedela pozneje. Toda tudi če bi sprejeli tožnikovo zatrjevanje med postopkom, češ da je zastaranje začelo teči s prejemom računa, je treba ugotovitvi, da do vložitve tožbe 30. 5. 2005 petletni zastaralni rok ni potekel.
Ker tožnik v dodatnem postavljenem roku ni predložil vseh zahtevanih dokazil iz 13. člena ZST, je sodišče prve stopnje odločalo samo na podlagi predložnih listin in pravilno zavrnilo njegovo zahtevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot izvenzakonski partner stranke v postopku
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo partnerko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
odstop dednega deleža – napake volje – zmota – nesporazum – teorija volje – teorija izjave – skrbnost – podpis zapisnika zapuščinske obravnave – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Stranka mora v primeru pisno izročene izjave volje svoje drugačno razumevanje pogodbe praviloma vzeti v svoj račun in nositi posledice morebitnega neskladja med voljo in izjavo, okoliščine primera pa lahko potem te skrbnosti zmanjšajo v taki meri, da je treba v posameznem primeru dati odločilno težo volji in ne (zapisani) izjavi volje.
odgovornost šole - podlage odškodninske odgovornosti - rokomet - poškodba učenca pri športu
Glede na to, da tožnica ni zatrjevala posebnih okoliščin, zaradi katerih bi igra rokometa, v kateri so bile udeležene osnovnošolke, postala nevarna, ni podan temelj objektivne odgovornosti. Glede na to, da je ravnanje tožničine soigralke predstavljalo spontano dejanje ter je bilo kot tako normalen in običajen del športne igre, ki ga trener s še tako pozornim gledanjem igre ne bi mogel preprečiti, ni podan niti temelj krivdne odgovornosti.
Ker tožnik za škodo v obsegu negativnega pogodbenega interesa ni postavil ustreznih trditev, saj je trdil le, da je imel stroške za nabavo novega motorja, za rezervne dele in z delom za zamenjavo motorja (kar vse je vložil v svoje vozilo), pojasnil pa tudi ni neutemeljenih razlogov toženca za odstop od pogajanj, odškodninska odgovornost toženca ne more biti utemeljena v 30. členu ZOR.
obračun davka od dobička pravnih oseb - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – ugotovitvena odločba - pomembno pravno vprašanje – preoblikovanje investicijske družbe v investicijski sklad – razdelitev dobička investicijske družbe po ZDDPO - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - neenotnost sodne prakse – različnost sodne prakse od prakse upravnih organov - zelo hude posledice – konkretizacija zelo hudih posledic
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če revident ne obrazloži okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Drugačna sodna praksa od prakse upravnih organov v upravnih postopkih ni eden izmed pogojev za dovoljenost revizije.
Pri vročanju dokumentov fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti – s. p., ne gre za osebno vročanje zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu v smislu določbe 88. člena ZUP, temveč gre za vročanje pooblaščencu za sprejemanje dokumentov, kot to določa 91. člen ZUP.
Po presoji sodišča je tožnik v zmoti, ko meni, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka zato, ker mu v danem postopkovnem položaju ni poslalo poziva za dopolnitev tožbe v smeri tožbe zaradi molka organa. Takšnega ravnanja po mnenju Vrhovnega sodišča sodišču prve stopnje ne nalaga nobena določba ZUS-1, pa tudi nobena izmed določb Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu uporabljajo primerno za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Tako po ZPP kot po ZUS-1 je namreč odločitev o tem, ali bo vložil tožbo, kakšne vrste tožbo bo vložil ter kakšne tožbene zahtevke bo uveljavljal, v dispoziciji tožnika. Sodišče, ki vodi postopek v upravnem sporu na prvi stopnji, je skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno tožnika pozvati le na takšne dopolnitve tožbe, ki se nanašajo na njeno popolnost ali razumljivost, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
davki - dovoljenost revizije – zavrženje - pomembno pravno vprašanje – dejansko stanje kot revizijski razlog – hude posledice – pavšalna in neizkazana zatrjevanja
Revident z navedbami, s katerimi opredeljuje pomembno pravno vprašanje, v bistvu izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
spor o pristojnosti - spor iz najemnega razmerja - kraj, kjer leži nepremičnina
Tožnik zahteva plačilo najemnine v zvezi z nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Kopru in je zato podana krajevna pristojnost navedenega sodišča.
solastnina - pogodba o razdružitvi solastnine - izplačilo solastninskega deleža - vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti solastninskega deleža - solastninski delež
V konkretni zadevi ne gre za pravdo glede velikosti solastninskih deležev, temveč za pravdo glede izplačila (vrednosti) tožnikovega (podedovanega) solastninskega deleža, ki je prav zaradi dejstva, da sta jo brata ocenila upoštevaje le podedovano premoženje, ocenjena pravilno.
Vlaganja ne morejo vplivati na vrednost tožnikovega solastninskega deleža, ki je bila ocenjena brez upoštevanja vlaganj. Takšna vlaganja, brez ustreznega dogovora med solastniki, pa tudi sicer nimajo stvarnopravnih posledic (vpliva na solastninske deleže).
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi – zavrženje pritožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – razlika med vrednostjo premoženja v naravi in priznano odškodnino – zelo hude posledice
Pravica do vračila premoženja v naravi, ki jo revident uveljavlja z obravnavano revizijo, ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
koncesije - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – skladnost pogojev javnega razpisa in pogojev v koncesijskem aktu – primernost točkovanja - hude posledice – pričakovana pravica
Izpodbijana odločitev o izbiri koncesionarja ne temelji na merilih, za katera revident zatrjuje, da presegajo pogoje, določene v koncesijskem aktu, in na katera veže pomembno pravno vprašanje, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini zadeve.
Pridobitev koncesije za novo območje je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic.