ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – ustavitev gradnje in odstranitev počitniškega objekta – zelo hude posledice – začasna odredba
Revizije zoper pravnomočno sodbo o zakonitosti izreka inšpekcijskega ukrepa ni mogoče dovoliti zgolj na podlagi zelo pavšalnih navedb o hudih posledicah, ki naj bi jih imela izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega akta. S sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje, ki jih revidentka ni konkretizirala, še manj pa ponudila dokaze, da bi ji izvršitev inšpekcijske odločbe tako stanje še poslabšalo, revidentka ni izkazala verjetnosti nastanka zelo hudih posledic.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – predaja tožnika odgovorni državi članici po Dublinski uredbi – zavrženje pritožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj.
V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke (s tem pa tudi izpodbijana sodba) imela pravne učinke le do takrat, ko je bil tožnik predan Republiki Avstriji kot odgovorni državi članici za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito in v skladu z Dublinsko uredbo. Ta predaja izhaja tako iz odgovora tožene stranke na pritožbo, kakor tudi iz listin, ki jih je poslala sodišču. S predajo tožnika je pravzaprav izpodbijani akt tožene stranke prenehal učinkovati. Nastopila je nova pravna situacija. Tožnik si zato svojega položaja, to je pričakovane obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. S tem dnem je bila namreč možnost obravnave njegove prošnje v Republiki Sloveniji izčrpana.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravni status zemljišč ob podržavljenju - zelo hude posledice
Ne gre za pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, če izpodbijana odločitev glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ne odstopa od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje premoženja, obstoj zelo hudih posledic ni izkazan z vrednostjo premoženja v obravnavani zadevi in drugih postopkih, ki tečejo v zvezi z istim denacionalizacijskim zahtevkom. Revidenta zelo hudih posledic nista izkazala niti s sklicevanjem na nevarnost, da bo zaradi starosti prič s časom onemogočena izvedba dokaza z njihovim zaslišanjem, saj ta nevarnost ne predstavlja posledice izpodbijane odločitve.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012831
ZGO-1, člen 2, 2/1-1, 2/1-3, 152, 153. ZUS-1, člen 83, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljena revizija – zelo hude posledice – nelegalna gradnja – neskladna gradnja – evidentiranost objekta v zemljiškem katastru – nedovoljena gradnja – opustitev oprave glavne obravnave
Vrhovno sodišče meni, da so oba upravna organa in prvostopno sodišče dovolj natančno in pravilno pojasnili, zakaj sporne gradnje niso obravnavali kot neskladne gradnje (153. člen ZGO-1), ampak kot nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1). V tej zadevi namreč ni sporno, da je bilo investitorju (revidentu) izdano lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje za gradnjo drugačnega objekta (dimenzij 11,99 m x 7,79 m) na drugi lokaciji (zemljišče na parc. št. 15 k. o. ...), da pa revident gradi objekt v dimenzijah 19,6 m x 16 m na zemljišču s parc. št. 16 in le delno na zemljišču s parc. št. 15, obe k. o. ... Zato je stališče, da gre v obravnavani zadevi v celoti za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pravilno in zakonito. Z začetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja pa je kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki med drugim določa, da se gradnja objekta lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja.
gradbeništvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - razlaga določb PUP – kumulativnost pogojev osončenja in vedute - že rešeno vprašanje - zavrženje
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. ZUP člen 65. ZIN člen 3, 3/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - hrup na javni prireditvi - ukrep inšpektorja za okolje in prostor - pristojnost inšpektorja za ukrepanje v primeru prekomernega hrupa - razlaga pravnih institutov
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati tudi glede na vsebino zadeve, hkrati pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje delavcev - izvedba dokazov
Ker zaradi potreb po delu posebej usposobljenih delavcev na določenih in specifičnih delih, le-ti začasno ne opravljajo svojih siceršnjih zadolžitev, je nastala začasna potreba, da njihovo delo opravi nekdo drug, torej gre tudi za začasno povečan obseg dela na določenih delovnih mestih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik porotnik - član stavkovnega odbora
Povezava med nasprotnim udeležencem in stavkovnim odborom oziroma njegovim članom, ki je obenem sodnik porotnik, predstavlja dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
plačilo nadomestila plače - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega minimuma in ker tožnica predhodno ni predlagala njene dopustitve, je Vrhovno sodišče vloženo revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Hkrati je zavrglo tudi podredni predlog za obravnavo revizije oziroma vloge za revizijo v smislu predloga za njeno dopustitev, ker predlog za dopustitev revizije Vrhovnemu sodišču ni bil posredovan pravočasno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 44, 374, 377.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje plače - nespremenjen obseg in vrsta nalog - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožena stranka ni dokazala, da se je njen proizvodni in s tem delovni proces kakorkoli spremenil oziroma, da je za delo na bencinskem servisu potrebovala manj delavcev. Zgolj dejstvo, da je tožnikom ponudila v podpis nove pogodbe z znižanimi plačami, ne glede na to, če je vzrok tako znižanih plač manjši priliv sredstev s strani pogodbenega partnerja, ne predstavlja obstoja poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. URS člen 2, 3, 120, 153. ZJU člen 128, 130. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2003) člen 5.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - urejanje s podzakonskim aktom - odsotnost delavca
Določilo drugega odstavka 5. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti posega na področje, ki ga ureja zakon.
Sodišče druge stopnje bi moralo za pravilno uporabo materialnega prava ugotoviti tudi, ali je tožnikova opravičena odsotnost z dela v trajanju 74 dni predstavljala tisti dejanski stan, ki ustreza določilu petega odstavka 128. člena ZJU, kar bi narekovalo zadržanje (pretrganje) zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka.
ZPre-1 člen 64, 64/3, 64/4. ZTFI člen 514, 519, 519/3. ZUS-1 člen 68, 83, 83/1, 83/2, 83/3, 95.
postopek sodnega varstva po ZTFI – revizija v postopku sodnega varstva po ZTFI – dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Revizija zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep, ki ga v postopku sodnega varstva po ZTFI zoper odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 izda Vrhovno sodišče, ni dopustna.
ZDRS člen 40. ZDRS-Č člen 19. ZPIZVZ člen 15. UZITUL člen 13.
pridobitev državljanstva - starostna pokojnina
Tožnik ni pridobil državljanstva Republike Slovenije po 40. členu ZDRS, saj je bila njegova zahteva na tej podlagi pravnomočno zavrnjena. Ker je kasneje pridobil državljanstvo na podlagi 19. člena ZDRS-Č, njegovega položaja ob primerjavi teh zakonskih določb in na podlagi ZPIZVZ (upoštevajoč tudi razloge Ustavnega sodišča v odločbi U-I-155/00) ter varstva, ki ga je zagotavljal UZITUL, ni mogoče enačiti. Zato ni upravičen do pridobitve starostne pokojnine za nazaj.
nadomestilo za primer brezposelnosti - izredna odpoved delavca - postopek izredne odpovedi
Vsaka odpoved delavca, ki je sicer opredeljena (naslovljena) kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi po 112. členu ZDR. Izredna odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov, ni izredna odpoved po navedeni določbi, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer odpovedi 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je bil utemeljeno zavrnjen, saj je bilo že ob vložitvi nasprotne tožbe znano dejstvo, da si je tožena stranka stroške zdravljenja že poplačala iz tožnikovih plač. Tožena stranka tako ni imela pravne koristi za vložitev tožbe na vračilo stroškov zdravljenja.
Procesnopravno ni pravne podlage, po kateri bi se lahko od sodišča zahtevalo obravnavanje zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe po vrstnem redu glede na pravnomočnost odločitve o posameznem zahtevku, saj je to v samem nasprotju z namenom instituta nasprotne tožbe.
odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika – tržna manipulacija
Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke.
Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane.
Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s ceno prodajnih naročil.
Šele ob ponovni analizi omenjenih podatkov z izločitvijo neaktivnih naročil ter upoštevanjem količine naročil bo mogoče presojati, ali rezultati kažejo na ravnanje tržne manipulacije, ki se ga očita tožnikom.
Dodatno je pri presoji te oblike tržne manipulacije treba
še presoditi, kako oziroma zakaj so oziroma je verjetno, da so lahko višja nakupna naročila zavajala ostale udeležence trga. Pri tem ni pomemben zavajajoč oziroma manipulativen namen tožnikov, saj ZTFI zahteva ugotavljanje „zavedenosti“ kot objektivne okoliščine, ki se nanaša na tretje udeležence trga.
Po presoji Vrhovnega sodišča ugotavljanje nenormalne ravni cene delnic ITBG predpostavlja tudi ugotavljanje normalne ravni cene teh delnic. Tožena stranka se je zmotno osredotočila le na dokazovanje „manipulativnega namena“ tožnikov po doseganju višje cene delnice ITBG in vplivanju na vzdrževanje tečaja na višji ravni, kar pa ne ustreza zakonskemu znaku „zagotovitve cene enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni“. Pri dokazovanju tega zakonskega znaka je namreč treba dokazati objektivno spremembo cene delnice. Podrobne statistične analize povprečne ravni normalne in nenormalne cene delnice ITBG, ki jo je moč objektivno preveriti, pa tožena stranka ni opravila. Vrhovno sodišče še pripominja, da gre pri opisnih ocenah, kot so „bistveno“ in „pogosto“ za subjektivno vrednotenje tožene stranke, ki se ga ne da objektivno preveriti, njihova šibkost pa še posebej pride do izraza ob natančnejši statistični analizi, ki so jo opravili tožniki v tožbi in v svoji izjavi.
dovoljenost revizije - zastopanje v postopku revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
zavarovalni zastopnik - provizija - plačilo razlike plače
Tožničino prepričanje, na katerem utemeljuje svoj tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači, in sicer da je poleg osnovne plače upravičena tudi do celotnega zneska skupne provizije, je zmotno. Tožnica je morala za upravičenost do osnovne plače s skupno provizijo najprej doseči višino njene osnovne plače v bruto znesku, šele v primeru, da je ta osnovni plan presegla, pa je bila upravičena tudi do stimulacije, oziroma do dela plače za delovno uspešnost.
pobot - odpravnina - odločba Ustavnega sodišča - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dogovor o znižanju odpravnine - odpoved pravici in izplačilu odpravnine
Delodajalec je bil dolžan tožniku priznati pravico do odpravnine in mu to tudi izplačati. To je dolžnost delodajalca, za katero Ustavno sodišče meni, da ne more biti odvisna od volje pogodbenih strank, in stranki s to dolžnostjo, vsaj v času pred odpovedjo ali istočasno z njo, nista mogli razpolagati.
ZZavar člen 113, 117, 128, 129, 129/2, 129/5, 179. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju člen 25.
zavarovalni nadzor - izrekanje ukrepov nadzora - življenjska zavarovanja z naloženim tveganjem - višina zavarovalno tehničnih rezervacij za minimalna zajamčena izplačila
AZN je na podlagi petega odstavka 129. člena ZZavar napačno zaključila, da višina ZTR ustreza „višini obveznosti Zavarovalnice za minimalna zajamčena izplačila ob doživetju zavarovanca.“ Iz navedene določbe po presoji Vrhovnega sodišča namreč izhaja le obveznost tožeče stranke, da mora v zvezi s temi zajamčenimi izplačili oblikovati ZTR, ni pa v njej že določena višina teh ZTR.
Pri določanju višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi z zajamčenimi izplačili, mora torej zavarovalnica poleg dodatnih rezervacij iz petega odstavka 129. člena ZZavar upoštevati tudi posebne rezervacije iz drugega odstavka 129. člena ZZavar. Pri življenjskih zavarovanjih se posebne rezervacije in dodatne rezervacije skupaj štejejo za matematične rezervacije (tretji odstavek 113. člena ZZavar).