razporeditev na delovno mesto - zavarovalna doba s povečanjem - opravljanje del drugega delovnega mesta
Razporeditev na delovno mesto in opravljanje nalog tega delovnega mesta pomeni, da gredo delavcu vse pravice (na primer plača) in upravičenja (na primer priznanje zavarovalne dobe s povečanjem), vezana na to delovno mesto. Tega ne spremeni okoliščina, da delavec ob ali poleg svojega dela opravlja tudi drugo delo oziroma opravlja tudi naloge, ki spadajo v delokrog drugega delovnega mesta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - negativna ocena - rok za odpoved - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - obseg izpodbijanja zamudne sodbe
Opredelitve, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusne dobe (četrti odstavek 125. člena ZDR), ni mogoče razlagati tako, da rok za odpoved poteče zadnji dan poskusnega dela. Ob negativni oceni poskusnega dela z dnevom poteka poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved in je po naravi stvari šele takrat lahko sploh ugotovljen.
V pogodbi o zaposlitvi razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil naveden, tožnik pa je opravljal redno delo na sistemiziranem delovnem mestu. Ker torej razloga za sklenitev takega delovnega razmerja ni bilo, je bilo sklenjeno nezakonito in se na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizpolnitev obveznosti iz pogodbe o prekvalifikaciji - huda malomarnost - psihično stanje - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Že dejstvo, da je med drugim na neizpolnitev obveznosti vplivalo tudi tožnikovo psihično stanje, pomeni, da kršitev ni mogla biti posledica njegove skrajne nepazljivosti.
Dejstvo, da je tožnik invalid III. kategorije z omejitvami pri delu, ne terja že samo po sebi uporabe 118. člena ZDR.
Presoja, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, je odvisna od okoliščin in interesa obeh pogodbenih strank, ki morajo biti v postopku (pred sodiščem prve stopnje) zatrjevane in dokazane.
ZTPDR člen 73. ZDR člen 184. ZVZD člen 5, 8. OZ člen 131, 147.
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost vzgojno varstvenega zavoda (vrtca) - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vzgojiteljica v vrtcu - poškodba pri igri - kršitev dolžnostnega ravnanja
Ker gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je dokazno breme glede krivde na strani delodajalca. Le-ta se odgovornosti sicer ne more razbremeniti zgolj s trditvijo, da postavitev mreže, ki bi ločevala posamezne skupine otrok, ni predpisana, lahko pa dokaže, da je v danih okoliščinah ravnal, kot je treba.
Ker sodišči nista ugotavljali oziroma ocenjevali dejstev, pomembnih za presojo, ali je druga toženka kot delodajalec ravnala tako, kot je po pravilih stroke treba, je materialnopravni zaključek, da je za škodo kriva, preuranjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004472
ZUJIK člen 45. ZJU člen 24, 25. ZDSS-1 člen 42. ZPP člen 274, 339, 339/1, 350, 350/2, 354, 354/2. ZDR člen 52, 111, 204, 204/3.
javni zavod na področju kulture - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - transformacija pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje varstva pravic - bistvena kršitev določb postopka - predhodno varstvo pri delodajalcu - procesna predpostavka - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe
Če sodišče prve stopnje procesno predpostavko iz 5. odstavka 24. člena ZJU spregleda, oziroma o njej napačno presodi, kršitev ne predstavlja ene od bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, temveč lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Delodajalec mora o delavčevi zahtevi za odpravo kršitve odločiti s pisnim sklepom. Takšna zahteva je lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja. Po tem, ko delovno razmerje že preneha, vlaganje zahtev za odpravo kršitev in odločanje s pisnimi sklepi ni niti smiselno niti predvideno. Predhodna pritožba pri delodajalcu v smislu 25. člena ZJU je procesna predpostavka za vložitev tožbe le v tistih primerih, ko delavec uveljavlja transformacijo v času trajanja delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odklanjanje dela - navodila delodajalca - kraj izvajanja dela
Upiranje odredbi, da naj delavec prične opravljati delo po veljavni pogodbi o zaposlitvi, predstavlja utemeljen in hkrati resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pokojnina - vojaška pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Republika Slovenija je z začasnim prevzemom obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (iz naslova zaposlitve v JLA) takoj po osamosvojitvi in kasneje na podlagi ZPIZVZ že ustrezno realizirala svoje obveznosti v smislu določb kasneje sklenjenega MSVN glede ureditve prevzema obveznosti do bivših vojaških zavarovancev po razpadu bivše SFRJ.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive pri uveljavljanju individualnih pravic bivših vojaških zavarovancev, temveč predstavljajo le izhodišča in obveze posameznih držav naslednic za ureditev teh vprašanj.
ZPIZ-1 člen 39, 72, 203, 276. ZMEPIZ člen 5, 8, 57.
odmera pokojnine - osnova - dokazovanje prejemkov - dajalec podatkov, ki več ne posluje - matična evidenca - odškodnina - zamudne obresti
Odmera pokojnine je odvisna od prejete plače oziroma osnove, od katere so bili plačani prispevki in ne od tega, kaj je vpisano v matično evidenco.
Zavod ob nastanku zavarovalnega primera, če dajalec podatkov ne posluje več, opravi odmero na podlagi prijavljenih podatkov iz matične evidence, ker podatkov od neobstoječega dajalca podatkov pač ne more več zbrati. To pa ni ovira, da podatke zbere oziroma priskrbi zavarovanec sam.
Zakonske zamudne obresti, ki so zavarovancu prisojene na podlagi drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, imajo naravo odškodnine.
ZDR člen 110. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 21.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - rok za odpoved, določen v kolektivni pogodbi
Ni mogoče upoštevati določbe petega odstavka 21. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, po kateri rok, v katerem delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, začne teči z naslednjim dnem po opravljenem zagovoru. Rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR je prekluzivni materialni rok, ki ga s kolektivno pogodbo ni mogoče podaljševati. Določba kolektivne pogodbe dejansko spreminja zakon in pomeni, da delodajalec mimo kogentne zakonske določbe lahko podaljšuje rok za odpoved z določanjem zagovora tudi nesorazmerno dolg čas po seznanitvi z razlogom za odpoved.
Pravilnik kot nagrade oziroma nadomestila za izkoriščanje inovacije ni določal celotne ustvarjene gospodarske koristi, temveč je bila ta določena le kot podlaga za določitev nagrade. To izhaja tudi iz določb 166. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki govori o posebnem plačilu za uporabo tehnične izboljšave v odvisnosti od njenega prispevka k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov organizacije (torej nikakor v višini celotnega prihranka).
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 254. ZDSS-1 člen 82. Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti člen 17.
sorazmerni del invalidske pokojnine - državljan Švicarske konfederacije - konvencija o socialni varnosti - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega akta
Tožnik zatrjuje, da je državljan Švicarske konfederacije. Gre za dejstvo, ki zaradi zmotne uporabe materialnega prava v upravnem postopku sploh ni bilo upoštevano, je pa za utemeljenost zahtevka za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine odločilno. Za državljana Švicarske konfederacije namreč kljub določbi prvega odstavka 254. člena ZPIZ veljajo določila Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zatrjevanje in dokazovanje pomembnih okoliščin
Sodišče lahko razveže pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru, ko delavec vztraja pri reintegracijskem zahtevku, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče (drugi odstavek 118. člena ZDR). V takem primeru je delodajalec tisti, ki mora take okoliščine in interese zatrjevati in tudi dokazati.
ZDoh-1 člen 4, 20, 25. ZDavP-1 člen 267. ZPSV člen 3. ZDR člen 39.
odškodnina za spoštovanje konkurenčne klavzule - obračun davka in prispevkov
Veljajo enaka pravila za obračun in odvod davka in prispevkov tako glede plačila plače kot glede drugih izplačil iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, razen tistih izplačil, ki se po zakonu ne vštevajo v davčno osnovo. Ker med temi izjemami nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni navedeno, hkrati pa je to nadomestilo mogoče umestiti med dogovorjena nadomestila v zvezi z zaposlitvijo oziroma izplačila v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (5. in 6. točka prvega odstavka 25. člena ZDoh-1), veljajo tudi pri izplačilih tega nadomestila glede obračuna in odvoda davka in prispevkov enaka pravila.
Med delavcem in delodajalcem dogovorjena višina nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule lahko predstavlja le bruto znesek, to je za prispevke in davek nezmanjšani znesek, če iz dogovora izrecno ne izhaja kaj drugega.
invalidnost - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožnica v reviziji napada le ugotovitve sodišča glede njenega zdravstvenega stanja. Na tak način uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar glede na določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija v pogodbo za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - dejavnost varovanja
Golo dejstvo, da je imela tožena stranka del pogodb o varovanju sklenjenih le za določen čas, ne dokazuje, da je prav v spornem obdobju imela začasno povečan obsega dela. Dokazuje le negotovost ponovne sklenitve pogodb o varovanju z obstoječimi naročniki in s tem možnost zmanjšanja obsega dela. Tak poslovni riziko (ki mu je nenazadnje podvržena večina gospodarskih družb), ni zakonit razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005417
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilca nanašata na skupno delovanje, konkretizacija prispevkov sostorilcev ni nujna.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Pri odločanju o podaljšanju pripora je ob oceni, da gre za nespremenjene okoliščine glede obstoja utemeljenega suma, dopustno sklicevanje na pravnomočen sklep o preiskavi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča
Razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje svoj predlog, ne morejo vzbuditi razumnega dvoma v nepristranskost sojenja pri pristojnem sodišču, saj so očitki o ravnanjih „nekaterih odgovornih pooblaščencev RS in EU“ povsem na pavšalni ravni, očitki v zvezi s konkretno zadevo pa neutemeljeni.
ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 329, 329/4, 371, 371/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca – enako varstvo pravic - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Z vidika enakega varstva pravic ni sprejemljivo, da si sodišče ustvari sodbo samo na podlagi dokazov, ki obdolženca obremenjujejo in še preden sliši dokaze, ki bi ga utegnili razbremeniti.