predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - pravica do enakega varstva pravic - odsotnost z naroka - skrbnost pooblaščenca - dovoljenost revizije zoper sklep glede vrnitve v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upoštevajoč, da je odvetnici moralo biti znano, da mati tožnika ne more tožnika zastopati na naroku pred okrožnim sodiščem, da je šlo v družinsko pravni zadevi za postopek odločanja o začasni odredbi, kjer sme priti do preložitve naroka le izjemoma, da sta bila oba naroka razpisana le z uro zamika, ocena sodišč prve in druge stopnje, da bi pooblaščenka morala ravnati skrbneje, ne odstopa od drugih tovrstnih primerov, zaradi česar ni izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - uporaba ZVPSBNO - povrnitev nepremoženjske škode - dedovanje pravice do odškodnine - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
V zvezi s podedljivostjo pravice do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je treba uporabiti določbe splošnega odškodninskega prava, konkretno določbo 184. člena OZ.
Samo sklicevanje na „učinkovitost“ sodnega varstva, ne da bi stranka jasno, natančno in določno opredelila težko popravljivo škodo, ki naj bi ji v primeru neizdaje začasne odredbe nastala, za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ne zadošča.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – posebni preiskovalni ukrepi - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – navidezni odkup – tajno opazovanje – pravica uporabe svojega jezika v postopku – razlogi o odločilnih dejstvih
Z odredbo za navidezni odkup prepovedane droge, izdano zoper soobsojenca, je zajeto tudi delovanje obtoženca kot njegovega izpolnitvenega pomočnika.
gostinstvo – podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem delovnem času – pravni interes za tožbo – tožba vložena po poteku koledarskega leta na katerega se nanaša pridobitev soglasja
Ker odločbo za podaljšani obratovalni čas izdaja pristojni organ lokalne skupnosti za vsako posamezno koledarsko leto posebej, si tožeča stranka s tožbo, vloženo po poteku koledarskega leta, na katero se je nanašala pridobitev soglasja, svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom pridobitve soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ne more več izboljšati in zato zanjo nima pravnega interesa.
Tožena stranka v predlogu navaja kot sporno pravno vprašanje kršitev postopka, ne navaja pa nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega pravnega vprašanja za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1640, 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - zakonita posest - dobroverna posest - dolžina priposestvovalne dobe - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Zaradi delno drugačne nove ureditve v ZTLR je v sodni praksi nastalo nekaj dilem, katera pravila je treba uporabiti v primerih, ko je prišlo do spremembe zakona med samim tekom priposestvovalne dobe in kako ravnati z dolžino rokov. Ta vprašanja so bila razrešena s sprejemom načelnega mnenja na XXIII. skupni seji Zveznega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča 14. in 15. 12. 1983. Ker je 20-letna priposestvovalna doba tako na podlagi pravnih pravil ODZ kot na podlagi ZTLR potekla v vsakem primeru leta 1989, je vprašanje, ali je mogoče in pravilno v tej zadevi uporabiti 10-letno priposestvovalno dobo iz ZTLR, pravno nepomembno.
Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP dolžno presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. V pritožbeni odločbi ni nujno ponoviti vseh dokaznih argumentov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče, pa tudi ne ponoviti vseh pravnih predpisov, na katere se je pravilno oprlo prvostopenjsko sodišče. Dovolj je, da iz razlogov pritožbene odločbe izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in da jih ni enostavno prezrlo.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a. OZ člen 179, 182.
povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - uporaba slovenskega prava - eno samo vozilo, udeleženo v nesreči - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru naleta v parkiran avtomobil ne gre za prometno nesrečo, v kateri sta udeleženi dve vozili, saj do škode ni prišlo v (vzročni) zvezi s stoječim vozilom na parkirišču.
ZPD člen 4, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 24, 24/1, 51. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16, 16/7, 20, 37. ZDavP člen 15, 202. ZDDPO člen 9, 12, 39, 41. ZUP člen 8. ZDDV člen 34, 40, 40/1, 40/8.
davek od prometa proizvodov – davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost – prodaja proizvodov – prodajna cena - prihodki – nabava goriva – fiktivne nabave – ponarejeni računi – odbitek vstopnega DDV – odhodki – uveljavljanje davčne olajšave – priznanje olajšave po uradni dolžnosti – prevozne storitve – gradbene storitve – pogojna davčna oprostitev – prodaja blaga brez obračuna davka od prometa proizvodov - odbitek DDV, ki ga zaračuna oseba, ki ni identificirana za namene DDV
Med prihodke iz poslovanja sodijo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in ne samo pribitek nad stroški (marža).
Stroški iz naslova nabave blaga, za katere je ugotovljeno, da so fiktivni, ne znižujejo davčne osnove za davek od dobička pravnih oseb, prav tako pa od teh nabav ni dopustno uveljavljati odbitka vstopnega DDV.
Davčne olajšave po ZDDPO mora davčni zavezanec uveljavljati in se mu ne priznajo po uradni dolžnosti.
Prevozne storitve ne sodijo med gradbene storitve po ZPD.
Za uveljavljanje pogojne davčne oprostitve po ZPD mora biti izjava kupca popolna, kar pomeni, da mora vsebovati tudi podatek o predmetu poslovanja.
Davčni zavezanec, registriran za namene DDV, ne sme odbiti vstopnega DDV na podlagi računov, ki mu jih izstavi drug davčni zavezanec, ki za namene DDV ni registriran.
OZ člen 131, 131/1, 132. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - postavitev novega izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - izpodbijanje dokazne ocene
Revizijsko sodišče ni dejanska, temveč izključno pravna instanca, zato je pritožbeno preizkušena dejstvena podlaga sodb nižjih sodišč za revizijsko sodišče zavezujoča. Bodisi izrecne bodisi v preobleko procesne kršitve odete revizijske navedbe, usmerjene v njeno relativizacijo ali predrugačenje, so zato neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005464
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 385, 394, 394/1. KZ člen 41, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 49, 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost - uporaba milejšega zakona – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni
Za pravilno uporabo milejšega zakona ne zadošča, da je dejanje pravno opredeljeno po novem milejšem zakonu, temveč mora biti tudi rezultat uporabe milejšega zakona za storilca ugodnejši.
Spoznavni proces v sodnem postopku ni vezan na dokazna pravila, prav tako pa ne določbe ZOZP ne njihova pogodbena konkretizacija v Splošnih zavarovalnih pogojih ugotavljanja vsebnosti alkohola v zavarovančevi krvi ob nezgodi ne omejujejo na določen postopek ali določeno dokazno sredstvo.
Znesek, opredeljen v šestem odstavku 7. člena ZOZP, predstavlja le maksimizacijo glavnice, tj. zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov idr.) v njem niso zajete.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 2, 4, 16, 16/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - stranke prvotnega postopka - stranski intervenient - višina odškodnine
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je zagotovljena le strankam postopka oziroma tistim, o čigar pravicah ali obveznostih se v postopku odloča.
Prisojena odškodnina ni nižja od sorazmernih deležev odškodnin, ki jih v podobnih zadevah za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku prisoja ESČP na podlagi 41. člena EKČP.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - plačilo dolga s pridržkom - nova dejstva v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnica ni bila primorana plačati vtoževanih 1.200.000 SIT zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Dolg postopek je bil namreč le motiv, da je tožnica sklenila sodno poravnavo v prvotnem pravdnem postopku. Tožnica torej ni izkazala relevantne vzročne zveze med trajanjem postopka in zatrjevano premoženjsko škodo.
OZ člen 131, 131/1, 132, 168, 179, 182. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 370, 370/3. URS člen 22.
plačilo odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pritožba - nova dejstva v pritožbi - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče je s tem, ko je v izpodbijani sodbi do potankosti analiziralo postopek sprejemanja dokazne ocene prvostopenjskega v zvezi s celotnim kompleksom odločilnih dejstev in je argumentacijo dokazne ocene tudi logično preizkusilo, nalogo opredeliti se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, povsem korektno izpolnilo. Pomensko prazna, predvsem pa vsebinsko zgrožena pritožbena novota na to ne more imeti nikakršnega vpliva.