dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe – pomanjkljivosti sodbe – utemeljenost tožbenega zahtevka – uporaba tuje stvari brez pravne podlage
Revizija se dopusti glede vprašanja (ne)obstoja nasprotja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o utemeljenosti zahtevka in glede vprašanja materialnopravne pravilnosti stališča o utemeljenosti tega (dela) tožbenega zahtevka.
ZGO-1 člen 192, 192/1. ZUN člen 51, 62, 62/1. SZ-1 člen 25, 29, 29/1, 29/2. ZUS-1 člen 59, 85, 85/1.
dovoljena revizija – hude posledice - dovolitev priglašenih del - namestitev dvigala na fasado večstanovanjske hiše – soglasje etažnih lastnikov – posel, ki presega okvir rednega upravljanja - izboljšava, ki (ne) pomeni vzdrževanja stavbe – glavna obravnava – vročitev odgovora prizadete stranke na tožbo
Namestitev dvižne hidravlične ploščadi na fasado večstanovanjskega objekta je posel, ki presega okvir rednega upravljanja.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 4/1, 4/1-a. OZ člen 179, 182.
povrnitev škode iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - uporaba slovenskega prava - eno samo vozilo, udeleženo v nesreči - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru naleta v parkiran avtomobil ne gre za prometno nesrečo, v kateri sta udeleženi dve vozili, saj do škode ni prišlo v (vzročni) zvezi s stoječim vozilom na parkirišču.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005356
ZKP člen 372, 424, 424/1, 427. KZ člen 169, 169/3.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja - namen zaničevanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če storilec ob isti priložnosti z več različnimi izjavami poda o drugem več negativnih vrednostnih ocen, sodišče sicer vsako izjavo presodi posebej, vendar je mogoče govoriti le o enem kaznivem dejanju razžalitve.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - mejaš - že rešeno pravno vprašanje
O vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0013665
ZZZDR člen 51, 51/2.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – povrnitev vlaganj v nepremičnino – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za skupno premoženje gre, kadar je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR).
OZ člen 131, 131/1, 132, 168, 179, 182. ZOZP člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 337, 370, 370/3. URS člen 22.
plačilo odškodnine - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pritožba - nova dejstva v pritožbi - dokazovanje - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče je s tem, ko je v izpodbijani sodbi do potankosti analiziralo postopek sprejemanja dokazne ocene prvostopenjskega v zvezi s celotnim kompleksom odločilnih dejstev in je argumentacijo dokazne ocene tudi logično preizkusilo, nalogo opredeliti se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, povsem korektno izpolnilo. Pomensko prazna, predvsem pa vsebinsko zgrožena pritožbena novota na to ne more imeti nikakršnega vpliva.
Spoznavni proces v sodnem postopku ni vezan na dokazna pravila, prav tako pa ne določbe ZOZP ne njihova pogodbena konkretizacija v Splošnih zavarovalnih pogojih ugotavljanja vsebnosti alkohola v zavarovančevi krvi ob nezgodi ne omejujejo na določen postopek ali določeno dokazno sredstvo.
Znesek, opredeljen v šestem odstavku 7. člena ZOZP, predstavlja le maksimizacijo glavnice, tj. zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov idr.) v njem niso zajete.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - uporaba ZVPSBNO - povrnitev nepremoženjske škode - dedovanje pravice do odškodnine - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP
V zvezi s podedljivostjo pravice do odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je treba uporabiti določbe splošnega odškodninskega prava, konkretno določbo 184. člena OZ.
izvršilni postopek - javna dražba - prodaja delnic na javni dražbi - pravila javne dražbe - ravnanje izvršitelja - neveljaven posel - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravno priznana škoda - kogentne določbe
Posel, sklenjen izven pravil javne dražbe, ki so kogentne narave, ne more biti veljaven. Zato tudi izostali pričakovani dobiček iz neveljavnega posla ne more predstavljati pravno priznane škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005464
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 385, 394, 394/1. KZ člen 41, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 49, 209, 209/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - kršitev kazenskega zakona – časovna veljavnost - uporaba milejšega zakona – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni
Za pravilno uporabo milejšega zakona ne zadošča, da je dejanje pravno opredeljeno po novem milejšem zakonu, temveč mora biti tudi rezultat uporabe milejšega zakona za storilca ugodnejši.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - begosumnost - državljan članice Evropske unije - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
O navedbah zahteve za varstvo zakonitosti, ki ne vsebujejo nobenega konkretnega očitka o kršitvah, se Vrhovno sodišče ne more izjaviti (prvi odstavek 424. člena ZKP).
Samo sklicevanje na „učinkovitost“ sodnega varstva, ne da bi stranka jasno, natančno in določno opredelila težko popravljivo škodo, ki naj bi ji v primeru neizdaje začasne odredbe nastala, za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZPP člen 139, 139/2, 141, 142, 142/3, 224, 224/1, 318.
zamudna sodba - vročitev tožbe
Sodba sodišča druge stopnje ima razloge o tem, zakaj je bila vročitev tožbe toženki pravilna, strankino nestrinjanje s temi razlogi oziroma njena drugačna naziranja o tem, kakšna vročitev je pravilna, pa ne morejo predstavljati zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - premoženjska škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - plačilo dolga s pridržkom - nova dejstva v pritožbi - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnica ni bila primorana plačati vtoževanih 1.200.000 SIT zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Dolg postopek je bil namreč le motiv, da je tožnica sklenila sodno poravnavo v prvotnem pravdnem postopku. Tožnica torej ni izkazala relevantne vzročne zveze med trajanjem postopka in zatrjevano premoženjsko škodo.
dovoljenost revizije - neučinkovitost procesnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - postulacijska sposobnost - pooblaščenci - revizija, ki jo vloži stranka sama - zavrženje revizije - revizija zoper sklep o zavrženju revizije
Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena ZPP o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlagana priča uslužbenec pristojnega sodišča - umik dokaznega predloga
Možnost zaslišanja ali možnost vpogleda v pisne izjave prič, od katerih so nekatere zaposlene na pristojnem sodišču, sama po sebi še ne vzbuja razumnega dvoma v nepristranskost sojenja. V takem primeru gre šele za dokazni predlog, o katerem niti še ni odločeno, poleg tega pa so sodniki sposobni nepristranskega sojenja vsem osebam in odločanja na podlagi dokazne ocene, ki temelji na racionalni argumentaciji izvedenih dokazov.
Izjeme iz do sedaj sedmega odstavka 112. člena ZPP o upoštevanju očitne pomote vložnika pri vprašanju pravočasnosti revizije po ustaljeni praksi tega sodišča ni mogoče uporabiti takrat, ko je tudi na sami vlogi in ne samo na kuverti označeno nepristojno sodišče, saj takrat ne more iti samo za očitno pomoto.