URS člen 23. ZVPSBNO člen 2, 4, 16, 16/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 13.
odgovornost države - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - stranke prvotnega postopka - stranski intervenient - višina odškodnine
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je zagotovljena le strankam postopka oziroma tistim, o čigar pravicah ali obveznostih se v postopku odloča.
Prisojena odškodnina ni nižja od sorazmernih deležev odškodnin, ki jih v podobnih zadevah za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku prisoja ESČP na podlagi 41. člena EKČP.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku
Zahteva za varstvo zakonitosti je po pravnomočno končanem kazenskem postopku dovoljena le v primerih odločb, ki občutno posegajo v pravice ali pravne interese obsojenca.
Revidentka je z vlogo z dne 21. 7. 2004 zahtevala vračilo plačanega zneska davčnih obveznosti v višini 17.310.407,40 SIT. Po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja njena tožbena navedba, da če se ji ne vrne vseh 17.310.407,40 SIT, ki jih je plačala po sklepu z dne 21. 3. 2003, pa naj se ji vrne vsaj razlika v primerjavi s sklepom o prisilni izterjavi z dne 20. 10. 2004 v višini 13.418.314,96 SIT, podredno zmanjšanje njenega zahtevka, torej prosto razpolaganje stranke z zahtevkom. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo 52. člena ZUS-1 in podredno zmanjšanje tožbenega zahtevka opredelilo kot tožbeno novoto oziroma kot povsem drugačen zahtevek, kar je po presoji revizijskega sodišča vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
SZ člen 8, 12, 12/1, 12/4, 116. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZTLR člen 14, 14/1, 42.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožba - nova dejstva v pritožbi - solastninska pravica - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - skupni prostori - hodnik - stopnišče - preprečevanje uporabe skupnih prostorov - negatorna tožba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Toženka poskuša prek zatrjevane protispisnosti in nejasnosti razlogov prikazati obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Ti očitki so zgolj navidezni, saj z njim v resnici izraža nestrinjanje z ugotovitvami nižjih sodišč in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
enotno dovoljenje za gradnjo – revizija – dovoljenost - zelo hude posledice – hrup – zmanjšanje kakovosti življenja – zdravo življenjsko okolje - izkazanost narave in obsega zelo hudih posledic za stranko – trditveno in dokazno breme
Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidenti sklicujejo, dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revidenti tega z navedbo, da bo hrup neznosen, niso izkazali. Zelo hudih posledic niso konkretizirali in razen pavšalnih navedb niso izkazali, da bo hrup večji od dovoljenega in ugotovljenega v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo.
Ker v pravni teoriji in upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča obstaja enotno stališče glede razlage instituta delne pravnomočnosti po drugem odstavku 225. člena ZUP, stališče sodišča prve stopnje pa ne odstopa od tega stališča, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
lokacijsko dovoljenje – ZUN – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – bivanje v počitniškem objektu – legalizacija objekta
Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. ZUS-1 ne določa vsebine pojma „zelo hude posledice“, zato je to pravni standard, katerega vsebino je treba izkazati od primera do primera.
Revident je v obravnavanem primeru izpolnil vse predpisane pogoje za priznanje podpore za prestrukturiranje svojega vinograda, le z višino te podpore se ni strinjal, ker je smatral, da je bil napačno ocenjen nagib njegovega vinograda. Revident se torej ni strinjal z ugotovitvijo dejanskega stanja, ki pa ne more biti razlog za vložitev revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 22, 22/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – promet s kmetijskimi zemljišči – vložitev stvarnega vložka v gospodarsko družbo - odobritev pravnega posla
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da v navedenih določbah ZKZ ni določeno, da se za promet šteje le odplačni pravni posel. Za promet s kmetijskimi zemljišči se tudi po presoji revizijskega sodišča šteje vsaka pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi, pravni posel pa je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZKZ predmet odobritve s strani upravne enote. Odobri pa ga, če je promet izpeljan v skladu z določbami ZKZ. V drugem odstavku 19. člena ZKZ so taksativno naštete izjeme od splošnega načela, da je pravni posel s kmetijskimi zemljišči treba odobriti. V šestih alinejah so navedene izjeme, v katerih primerih odobritev ni potrebna, pač pa izdaja potrdila o tem (tretji odstavek 22. člena ZKZ). Med taksativno naštetimi izjemami ni naveden primer „izročitve stvarnega vložka v osnovni kapital gospodarske družbe“ niti „uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem“.
V obravnavanem primeru pa pogodba o vložitvi stvarnega vložka v gospodarsko družbo (pri čemer so predmet vseh pravnih poslov ista kmetijska zemljišča) ureja promet s kmetijskimi zemljišči, kot je to opredeljeno v ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, od posameznika na gospodarsko družbo. Za tak promet pa odobritev pravnega posla po ZKZ ni dopustna, niti ne gre za izjeme od obvezne odobritve, določene v drugem odstavku 19. člena ZKZ. Materialno pravo (določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči) so bile zato v obravnavanem primeru pravilno uporabljene.
univerzalna poštna storitev – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. S svojimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPStor-1, na katere je svojo odločitev oprla tožena stranki in sodišče prve stopnje, ki pa ne velja več, revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, ki pa je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1).
ZP-1 člen 59, 59/3, 63, 63/7, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva – presoja pritožbenih navedb – obrazložitev
Pravici do pravnega sredstva odgovarja dolžnost sodišča, ki o njem odloča, da vlogo vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti ali razveljaviti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005392
ZP-1 člen 56, 56/4.
odločba o prekršku prekrškovnega organa – pisna odločba - pravica do učinkovitega pravnega sredstva – obrazložitev odločbe - dokazni postopek - seznanitev z vsemi dejstvi in dokazi - veljavnost vozniškega dovoljenja
Prekrškovni organ mora v obrazložitvi odločbe navesti, zakaj je prepričan, da so določena dejstva storilcu prekrška dokazana, in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekršek in odgovornost kršitelja zanj.
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/4, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/3, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik - meje sankcioniranja prekrškov – uporaba milejšega zakona – kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – zakonitost sankcije
Obsojenec na
podlagi spremenjenega zakona ni imel statusa voznika začetnika, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - plačilni nalog - opis dejanskega stanja - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Za kršitev pravice do izjave gre takrat, ko je glede na okoliščine vsakega konkretnega primera očitno, da storilec nikoli v postopku ni bil seznanjen z očitanim prekrškom in relevantnimi okoliščinami in se zato o tem ni mogel izjaviti.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 43, 136, 136/1-4, 156, 156-3. ZPOmK člen 55. ZPOmK-1.
zastaranje pregona - teorije o naravi zastaranja - daljši rok za zastaranje - prekrški s področja varstva konkurence - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon - kršitev materialnih določb zakona
Prekrškovni zakon, ki je veljal v času storitve prekrška in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon (s katerim so bili ti roki podaljšani), je za storilca milejši.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - opis dejanskega stanja - opis prekrška – datum storitve
Storilec prekrška mora biti pred odločitvijo sodišča seznanjen z vsemi odločilnimi dejstvi očitanega prekrška in imeti možnost, da se o njih izjavi.
postopek pred prekrškovnim organom – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če nastane pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, Vrhovno sodišče razveljavi odločbo in zadevo vrne organu v ponovno odločanje (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
sankcije za prekršek – prepoved vožnje motornega vozila – pridobitev vozniškega dovoljenja
Okoliščini, da je storilec v času med storitvijo prekrškov, za katera je bil spoznan za odgovornega, izgubil vozniško dovoljenje (je prenehalo veljati), nato pa ga je ponovno pridobil z opravljenim vozniškim izpitom, ne vplivata na zakonitost z izpodbijano sodbo izrečene stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila.