NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VS0013326
ZIKS člen 145, 145a, 145b. ZDen člen 16 - 50. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (ZPSP). Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
vrnitev zaplenjenega premoženja - razveljavljena kazenska sodba - podržavljenje po zakonu - Odlok AVNOJ - poprava krivic - denacionalizacija - oseba nemške narodnosti - vmesni sklep
Ker je bil enak namen podržavljanja premoženja tako v kazenskih postopkih kot na podlagi samih predpisov, je po svojem namenu, to je popravi krivic, enaka ureditev vračanja podržavljenega premoženja po ZDen in po ZIKS. Zato je tudi vrnitev podržavljenega premoženja v svojem bistvu enotna, četudi je urejena v različnih zakonih.
O prevari po določbi 49. člena OZ je mogoče govoriti tedaj, ko sopogodbenik aktivno zavaja drugega sopogodbenika, da bi ga napeljal k sklenitvi pogodbe.
ZOR 154. OZ 131. ZVPSBNO 4, 16, 16/3, 21. ZPP 212, 216, 243.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obstoj škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - višina odškodnine - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - merila ESČP - merila ZVPSBNO - dokazovanje - dokaz z izvedencem - splošno znana dejstva - sodno znano dejstvo - odločanje po prostem preudarku - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Presoja kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je vselej (ne glede na to, ali je denarna odškodnina zahtevana za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo) podvržena merilom ESČP oziroma ZVPSBNO. Medtem ko so ta merila odločilna tudi pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo (16. člen ZVPSBNO), je pri odločanju o premoženjski škodi presoja vzročne zveze ter obstoja oziroma višine škode vezana le na določila splošnega odškodninskega prava.
ZD člen 120, 121, 122. ZOR člen 359. ZPP člen 380, 380/2.
preužitkarska pogodba - smrt prevzemnika - dedovanje prevzemnikovih obveznosti - argument teleološke redukcije - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju
Ker uporaba splošnega pravila o dedovanju pogodbenih obveznosti vzpostavlja ustrezno ravnotesžje med položajema strank preužitkarske pogodbe v primeru prevzemnikove smrti, analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pa bi pomenila vse prej kot zanemarljivo omejitev lastninske pravice prevzemnikovih dedičev in neutemeljeno neuravnotesženost pogodbe v korist preužitkarja, ni razlogov za sklep, da za primer smrti prevzemnika med izvrševanjem preužitkarske pogodbe ne velja 359. člen ZOR in da gre zato za prikrito pravno praznino.
Sodišče bi lahko ugodilo predlogu sodnega depozita le v primeru, če bi predlagatelj hkrati z izjavo, da kupuje stvar, poskusil izročiti kupnino nasprotni udeleženki, ta pa brez utemeljenega razloga izpolnitve ne bi sprejela ali pa bi jo s svojim ravnanjem preprečila.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obseg preizkusa - nedovoljeni dokazi - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti
Podanost suma, da bo tisti, ki se ga preiskuje, uničil dokaze, sodišče ob opravljanju kontrole osebne preiskave presoja v vsaki konkretni zadevi posebej na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je imela policija, ki oziroma ko se je odločala, ali naj se opravi osebna preiskava.
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa zanikala. Pri tem uporabi tudi določbo prvega odstavka 11. člena ZPP o prepovedi zlorabe pravic v postopku. Verodostojnost okoliščin, ki bi mogle narekovati zanikanje prvotno priznanih dejstev, je treba poiskati v ustreznem dokaznem postopku.
ZOR člen 154, 200. ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - pretrganje vzročne zveze - nižji dokazni standard - obseg škode - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - oddaljenosti vzroka škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - inkontinenca - višina odškodnine - izgubljeni dohodek zaradi invalidske upokojitve - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ker naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, je lahko osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, le stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano ter, kar je bistveno, ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve. Stanje, ki je posledica predhodnega škodnega dogodka, ni takšno osebno stanje in ni podlaga za razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode.
Ker kasnejši škodni dogodek ni povzročil inkontinence neodvisno od prvega, ni pretrgal vzročne zveze med prvim škodnim dogodkom in škodo. Po tej podlagi prvi škodni dogodek ne more biti eliminiran kot pravno relevanten vzrok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ne bis in idem - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker mora sodišče po določbi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, okoliščina, da je temu tako, pa predstavlja procesno oviro za novo sojenje, ki narekuje zavrženje tožbe, je bilo treba tako postopati tudi v zvezi s ponovnim predlogom tožnika za delegacijo pristojnosti.
ZVPSBNO člen 4, 15, 16, 19, 20, 21, 25, 28. OZ člen 179. ZPP člen 32, 339, 339/2-4.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - prenehanje kršitve - uporaba ZVPSBNO - uporaba procesnih določb ZVPSBNO - stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravdnih postopkih zaradi plačila odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred začetkom uporabe ZVPSBNO (1.1.2007), se ta zakon načelno ne uporablja. Začasno pa se uporabljajo njegove določbe o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja. Procesne določbe ZVPSBNO se v teh postopkih ne uporabljajo.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln.
V delu, ki se nanaša na denarno terjatev, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker tožeča stranka z navedbami v predlogu prikrito izpodbija dejansko stanje.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi – poseg v tuj zračni prostor – dokazilo o soglasju soseda
Ključni razlog za zavrnitev tožbe ni bil v tem, da naj bi prizadeti stranki svoje soglasje za revidentov poseg v zračni prostor njune nepremičnine izrecno odrekli, temveč v tem, da je sodišče menilo, da soglasij mejašev ni mogoče šteti za dokaz o pravici graditi po določbah 36. člena ZGO.
Pravica graditi, ki je po 36. členu ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96) materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, je veljavno izkazana samo, če investitor predloži zemljiškoknjižni izpisek, pogodbo ali drugo listino, ki bi bila sposobna za vpis takšne pravice v zemljiško knjigo. Tega, da bi bilo soglasje oziroma privolitev prizadetih strank za investitorjev poseg v zračni prostor njune nepremičnine podano v takšni obliki, pa revident niti ne zatrjuje.
odločanje v pospešenem postopku – očitno neutemeljena prošnja – ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnica je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosila za mednarodno zaščito, izrecno navedla, da je Srbijo zapustila, ker ni mogla dobiti zaposlitve, zaradi svojih zdravstvenih težav ter zaradi prihodnosti svojih otrok. Glede na te navedbe ter ostale okoliščine je pravilna odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito (po tretji alineji 55. člena ZMZ).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prejemkov iz delovnega razmerja - zaposlitev pri samostojnem podjetniku
Predmet spora je uveljavljanje denarnih izplačil iz delovnega razmerja tožnika pri tožencu, samostojnem podjetniku posamezniku. Kasnejša izguba statusa samostojnega podjetnika na odgovornost toženca kot tožnikovega delodajalca ne more vplivati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke v zvezi s tatvino blaga iz skladišča, za katero ga je obremenila, sprožila zoper njega postopek odpovedi in njegovo ime objavila na oglasni deski. Gre za obveznost delodajalca, ki izvira iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1014627
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javna korist
Rušitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne more predstavljati težko popravljive škode. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe se tudi ne bo poseglo v pravice tožnikov, saj tožnika z nelegalno gradnjo nista pridobila pravic, ki bi jih varoval pravni red.
Prav zaradi varovanja pravnega reda je sodišče prve stopnje pravilno tudi skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo prizadetost javne koristi, ki bi bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko okrnjena ob morebitni ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev izpodbijanega akta.
ZDSS člen 4, 4-2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 482, 482/1, 482/1-2. ZGD člen 258.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost - član uprave - delovno razmerje - gospodarski spor
Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
Predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Predvsem so vprašanja o intenziteti delodajalčevih ravnanj, ki bi lahko pomenila kršitev prepovedi diskriminacije oziroma katero in kakšno dejanje se lahko opredeli kot diskriminacija, navedena presplošno, saj na takšna vprašanja v sodnem postopku ni mogoče na splošno odgovoriti.