odločanje o ugovoru zoper obtožnico - zavrženje obtožnice - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo - dopolnitev obtožnega akta - obtožnica in preizkus obtožnice - napotilo pritožbenega sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče soglaša, da je senat sodišča prve stopnje kršil določbe kazenskega postopka s tem, ko je ob odločanju o ugovorih zoper obtožnico državnega tožilca uporabil določbo 76. člena ZKP in ne določb iz 19. poglavja ZKP, ki se nanašajo na obtožnico in ugovor zoper obtožnico. Določba 76. člena ZKP se namreč nanaša le na formalno in ne na vsebinsko pomanjkljive vloge.
Gre za zasebne tožbe, obtožnice in obtožne predloge oškodovanca kot tožilca, predloge, pravna sredstva ter druge izjave in sporočila, ki se vlagajo pisno (pisna vloga) ali dajejo ustno na zapisnik (prvi odstavek 76. člena ZKP). Te vloge morajo biti razumljive in obsegati vse kar je treba, da se dajo obravnavati ter morajo biti podpisane (drugi odstavek 76. člena ZKP). Če so vloge formalno pomanjkljive pa zahteva sodišče od vložnika vloge, naj jo popravi oziroma dopolni, pri čemer mu da določen rok, v katerem to lahko stori. Če vložnik vloge ne dopolni oziroma popravi, se vloga zavrže (tretji odstavek 76. člena ZKP). Odločitve, ki jih sprejme senat, ko sklepa o ugovoru zoper obtožnico, pa ZKP določa v 277., 278, 279. in 280. členu ZKP.
Od odločitve senata o ugovoru zoper obtožnico je odvisno, ali se bo kazenski postopek zoper obdolženca nadaljeval, ali pa ustavil. Če senat odloča o ugovoru zoper obtožnico državnega tožilca, kot je to v obravnavanem primeru, pa obtožnico s sklepom zavrže samo tedaj, če na podlagi 278. člena ZKP spozna, da je podan kakšen razlog iz 1., 2., 3. ali 5. točke prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka 277. člena ZKP, če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi, če spozna, da je podan razlog iz 4. točke prvega odstavka 277. člena ZKP. Senat sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa svoje odločitve ni oprl niti na navedeno zakonsko določbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029881
URS člen 23. ZKP člen 371, 371/2, 371/1-9, 39, 39/1, 39/1-6, 378, 42, 383, 354, 354/1. KZ-1 člen 160, 160/3, 160/1.
dvom v nepristranost sodnika - prejudiciranje kazenske odgovornosti - kršitev pravice do obrambe - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - prekoračitev obtožbe - seja pritožbenega senata - uradni preizkus izpodbijane sodbe - odklonitveni razlog za izločitev - objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Sodeča sodnica (še kot sodnica posameznica) je namreč s tem, ko je v zvezi z obtožbo oziroma očitki obdolžencu že zavzela stališče (ko mu je nameravala izreči obsodilno sodbo), še preden je kot predsednica senata nato znova začela glavno obravnavo, nedvomno ustvarila situacijo, ki vzbuja utemeljen dvom v njeno nepristranskost. Gre torej za obstoj osebnega prepričanja predsednice senata o predmetu odločanja oziroma njeno prejudiciranje odločitve o krivdi obdolženca, še preden je senat sploh začel z obravnavanjem zadeve, ta okoliščina pa je takšne narave, da bi pri razumnem človeku ustvarila objektiven dvom v videz nepristranskosti sojenja predsednice senata sodišča prve stopnje. Glede na navedeno je bila obdolžencu kršena pravica do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave, kot posledica utemeljeno zatrjevane kršitve določb postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP.
Po oceni višjega sodišča pa v konkretnem primeru ne gre za nobeno (dovoljeno) spremembo opisa kaznivega dejanja, temveč za povsem samostojni dodatek sodišča v opisu dejanja, v posledici presoje obdolženčevega zagovora in izvedenih dokazov. Sodišče je s tem v opis kaznivega dejanja vneslo dodatna dejstva in okoliščine, ki jih obtožba zasebnega tožilca sploh ni zajemala. Posledično je obdolženca spoznalo za krivega dejanja, ki se mu sploh ni očitalo, kar v prvi vrsti pomeni kršitev pravice do obrambe, obenem pa bistveno kršitev določb postopka, saj je sodišče prekoračilo obtožbo.
Tudi v tem delu je torej sodišče prve stopnje sámo spremenilo opis dejanja glede pravno relevantnih dejstev tako, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete. To pa pomeni, da je prekoračilo obtožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - ponovna ukinitev delovnega mesta
Kot že navedeno, je toženka v odpovedi poslovni razlog navedla kot ekonomski in organizacijski. V pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je ob ugotovitvi negativnega poslovanja v letu 2016 in dejstva, da je tožnikovo delovno mesto vodja službe ukinila, presojalo smotrnost ugotovitve, da je tožnikovo delo po pogodbi o zaposlitvi nepotrebno. To je presoja, ki nedopustno posega v poslovanje toženke kot delodajalca. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, saj je bila podaja odpovedi tožniku povezana z njim konkretno; toženka je s podajo odpovedi zasledovala namen, da tožniku (in še sedmim drugim delavcem) delovno razmerje preneha, ker so bili del ekipe prejšnjega direktorja toženke. Toženka je s tem institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zlorabila.
Po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da je njeno prenehanje nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Da to v konkretnem primeru ni izpolnjeno, je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pri čemer je upoštevalo, da je toženka v utemeljitev predloga za sodno razvezo navedla le, da dela tožnika ne potrebuje, saj je njegovo delovno mesto ukinjeno. To ponavlja tudi v pritožbi, vendar pri tem ne gre za okoliščine, ki bi njen predlog za sodno razvezo utemeljevale, saj je na podlagi teh istih okoliščin toženka podala presojano odpoved. V nasprotnem primeru bi tožniku iz istih razlogov, iz katerih je bila podana nezakonita odpoved, delovno razmerje pri toženki prenehalo.
Neutemeljena je tožnikova pritožbena navedba, da ga sodišče prve stopnje ne bi smelo pozivati k dopolnitvi tožbe, če je štelo, da osnovna tožba ni primerna za obravnavo.
Pravna podlaga za razsojo zadeve je podana v 140. členu ZUTD v zvezi s 3. odstavkom 190. člena OZ. Po drugi alineji 1. odstavka 140. člena ZUTD ima zavod za zaposlovanje pravico zahtevati vračilo denarnega nadomestila, ko pravica po zakonu preneha. To velja tudi za primere iz 3. alineje 1. odstavka 65. člena ZUTD z dnem, ko se uživalec vpiše v register kot samozaposlena oseba.
Sicer pa 3. odstavek 190. člena OZ eksplicitno določa, da obveznost vrnitve nastane, če kdo nekaj prejme, glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla. Slednji dejanski stan je podan tudi v predmetni zadevi, saj je po odločbi z dne 16. 7. 2018 tožencu pravnomočno prenehala upravičenost do 341,11 EUR prejetega denarnega nadomestila za brezposelnost za mesec junij. Gre za čisto verzijsko terjatev, ki jo je v vtoževani višini zaradi odpada pravne podlage skupaj z zamudnimi obrestmi dolžan vrniti tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029882
ZPP člen 49, 214, 214/2, 453, 454, 454/2, 458, 458/5. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - dokazi in izvajanje dokazov - podjemna pogodba - neprerekana dejstva - domneva o priznanju dejstev - pravica do izjavljanja v postopku - negativno dejstvo - procesno trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve, kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju toženkinega zakonitega zastopnika in omenjene priče, toženi stranki ni kršilo pravice do izjave.
Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.
ustavitev izvršilnega postopka - izbris vpisa obremenitve na poslovnem deležu družbenika - izbris po uradni dolžnosti - pravni interes za pritožbo
Ker je s tem prenehala pravna korist pritožnika za pritožbo, je sodnica poročevalka njegovo pritožbo zavrgla, saj tudi v primeru uspeha z njo, pritožnik zase ne more doseči ugodnejše rešitve od odločitve, da se obremenitev na njegovem poslovnem deležu v d. o. o. izbriše. Tak rezultat pa je bil že dosežen na podlagi vpisa izbrisa podatkov, ki ga je registrsko sodišče opravilo na podlagi prejetega obvestila, da je postal sklep drugega sodišča, ki predstavlja podlago za izbris, pravnomočen. Pred pravnomočnostjo tega sklepa pa tudi po stališču pritožbenega sodišča predlagatelj ne bi uspel doseči izbrisa obremenitve.
URS člen 37, 38. ZKP člen 149b, 149b/3, 371, 371/1, 371/1-8.
predlog za izločitev dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - varstvo osebnih podatkov - komunikacijska zasebnost - pridobivanje podatkov - podatki o uporabniku komunikacijskega sredstva - statični IP naslov - dinamični IP naslov - hišna preiskava - navzočnost zagovornika pri hišni preiskavi
Za identificiranje uporabnika statičnega IP naslova ni potrebno pregledovanje podatkov o prometu oziroma njegove komunikacijske dejavnosti, temveč operater podatek o imetniku naslova pridobi zgolj z vpogledom v svoje evidence. Takšen postopek tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja posega v ustavno varovano tajnost občil in varstvo osebnih podatkov po 37. in 38. členu Ustave RS.
Za pridobitev podatka o imetniku statičnega IP naslova ni potrebna odredba sodišča, temveč lahko policija ta podatek pridobi neposredno od operaterja, kot je v obravnavanem primeru na podlagi tedaj veljavnega tretjega odstavka 149.b člena ZKP tudi storila.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031099
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-2. ZVEtL člen 16, 16/1, 20, 20/1, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev vloge
Sodišče prve stopnje Občine ni štelo kot udeleženke postopka po samem zakonu ter ji ni vročilo vseh potrebnih listin v skladu z določili ZVEtL, zaradi česar Občini ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici (ko bi bil popoln) in vseh relevantnih listinah v tem pogledu ni mogla izjaviti.
stranska intervencija - priglasitev intervencije po pravnomočno končanem postopku
Iz spisa ne izhaja in tudi pritožnik ni izkazal, da bi bilo v konkretni pravdni zadevi vloženo izredno pravno sredstvo, temveč le, da je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Šele, če bo revizija dopuščena, bo lahko tožeča stranka vložila revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00031568
ZPP člen 17. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2, 15, 15/1, 15/1-c, 16.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za potrošniške pogodbe - potrošnik - ugovor o nepristojnosti - indici - preiskovalno načelo - procesna predpostavka - procesno gradivo
Pri presoji ugovora o nepristojnosti je treba ugotoviti, ali je iz spletne strani in celotne dejavnosti razvidno, da je toženka nameravala poslovati s potrošniki s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Pri tem se je treba opreti na indice, med katere spada vsako očitno izražanje volje po poslovanju s potrošniki iz Slovenije.
ZPP člen 25, 25/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-55.
spor o pristojnosti v izvršbi - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - katastrska občina
Planina pri Sevnici sodi v katastrsko občino 1161 Planina in tako v območje Okrajnega sodišča v Šentjurju.
V opisu kaznivega dejanja opredeljeno obdolženčevo ravnanje - ko je oškodovanki kontinuirano grozil, jo zmerjal in ob tem z njo grdo ravnal, jo opazoval in tudi pričakal v grmovju, večkrat zaklenil iz stanovanja in naganjal od doma, zaradi česar ji je povzročal strah, sram in vznemirjenost, ter dejstvo, da se je morala oškodovanka pred obdolžencem umikati tako znotraj stanovanja (ko se je zaradi strahu pred njim z otrokoma zaklenila v sobo), kot tudi iz stanovanja, v katerem je sicer prebivala in je bil njen dom ter zato iskati prenočišče drugje, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obdolženca potisnjena.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka - notranje nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe - nemožnost preizkusa sklepa - odmera izvršilnih stroškov po merilu uspeha
Sodišče prve stopnje je glede nosilnih razlogov zapadlo v notranje nasprotje, ko kot odločilno okoliščino izpostavlja oštevilčenje vhodov stanovanjskega bloka v letu 2009 kot tisti trenutek, od katerega je bilo mogoče opraviti pravilno vročitev dolžniku, nato pa za sklepe, ki so bili izdani v letu 2009 in kasneje zaključi, da pravilna vročitev dolžniku na istem naslovu, kjer je imel poštni predalčnik in prevzemal pisanja, ni bila mogoča. Navedena nejasnost razlogov je takšna, da ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti. Takšna obrazložitev ne dosega časovne koherence in je nelogična. Dodatno je pomanjkljiva tudi zato, ker manjkajo razlogi o učinku opravljanja vročitve na delovnem mestu, ki ga sodišče prve stopnje zatrjuje, nato pa ne pojasni njegovega uspeha.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030411
OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbeno dogovorjen pavšalni znesek - plačilo pavšala - ključ delitve - pravica do plačila - obseg opravljene storitve - obseg izvedenih del - trditveno in dokazno breme - izvedba projekta - uporaba pogodbenih določil, kot se glasijo - jasna pogodbena določila - jezikovna razlaga - neprerekana dejstva
Dogovor o pavšalu pomeni, da tožeči stranki ni treba niti trditi niti dokazovati konkretnih storitev in opravil, ki jih je opravila v okviru s strani tožene stranke priznanih storitev pri sodelovanju pri vodenju projekta in tehnično-tehnološki podpori ter komercialni spremljavi projekta, ker je namen v pogodbi dogovorjenega pavšala prav v tem, da tožeči stranki konkretnega obsega in vrste dela in storitev ni treba dokazovati.
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 301, 301/2, 408, 408/2, 409, 409/1, 410, 410/1, 410/2.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - sodba na podlagi pripoznave - postopek s pritožbo - pravni interes za pritožbo
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči.
Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na ugotovitev lastninske pravice - meje tožbenega zahtevka - prepoved obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - pravni interes
Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka (prvi odstavek 272. člena ZIZ ter prvi odstavek 273. člena ZIZ). Začasna odredba mora ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z njo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku. Prav tak primer pa predstavlja predlagana začasna odredba - niti z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice tožnic na sporni nepremičnini toženi stranki ne bo in ne more biti prepovedano opravljanje procesnih dejanj v upravnih postopkih.
V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, s strani pritožnika ni podpisana. Pritožnik v pritožbi oddajo nepodpisane pritožbe opravičuje s svojo nepazljivostjo, saj naj bi podpisan izvod pomotoma ostal pri njem, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve. ZPP namreč nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je do tega prišlo. Edino izjemo predstavlja položaj, v katerem je do vložitve nepopolne pritožbe prišlo zaradi napačnega ali pomanjkljivega pravnega pouka, česar pa pritožnik ne trdi.
izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - postopek izvršbe in zavarovanja
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
O vlaganjih, ki jih je s takim dokaznim predlogom tožena stranka skušala dokazati, je že odločeno s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba zavezuje tiste, na katere se nanaša in izključuje možnost ponovnega obravnavanja iste zadeve. Zato je odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke pravilna že iz razloga, da je dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev, dovolj pojasnjeno že na podlagi drugih izvedenih dokazov, neodvisno od konkretiziranosti dokaznega predloga z zaslišanjem tožene stranke. Sodišče prve stopnje se v ugotavljanje vlaganj, kot že pojasnjeno, ni moglo in ni smelo več spuščati, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata).