izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - postopek izvršbe in zavarovanja
Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
Iz elektronskega sporočila ne izhaja, da je toženec soglašal z obstojem spornega dolga. Toženec je namreč zapisal, da bo navedeni znesek 2.500,00 EUR A. A. „posodil (nepovratno seveda torej podaril)“. Na podlagi te izjave je pravilen zaključek, da ni šlo za pripoznavo spornega dolga ne z izjavo v tem sporočilu ne s plačilom zneska 2.500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030427
URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 413.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja otrok - preživninske zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski standard - otrokove potrebe - preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - neupoštevanje otroškega dodatka - pritožbene novote - stroški postopka - prosti preudarek
Pri ugotavljanju otrokovih potreb gre vselej za oceno, računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, zato matematičen pristop grajanja ne more biti uspešen. Ker sodišče sodi po stanju ob zaključku glavne obravnave, ni pomembno, če katerih stroškov v bodoče, čez pol leta ali leto, ne bo – da sedaj so (francoščina, obvezna ekskurzija), pa za pritožnico ni sporno. Višje sodišče še pripominja, da pojem otrokovih potreb ne krije le „obveznih ekskurzij“, temveč vse stroške, ki so potrebni za zdrav otrokov razvoj. Drugo vprašanje pa je, ali starša zmoreta kriti vse te stroške.
Pritožnica ugotavljanje njenih preživninskih zmožnosti zmotno razume kot ugotavljanje njenih prihodkov. Zato ni v prvi vrsti pomembno, koliko toženka zasluži, temveč koliko bi lahko zaslužila.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00031099
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-2. ZVEtL člen 16, 16/1, 20, 20/1, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vzpostavitev etažne lastnine - prijava udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - vročitev vloge
Sodišče prve stopnje Občine ni štelo kot udeleženke postopka po samem zakonu ter ji ni vročilo vseh potrebnih listin v skladu z določili ZVEtL, zaradi česar Občini ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici (ko bi bil popoln) in vseh relevantnih listinah v tem pogledu ni mogla izjaviti.
tožba za zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka - materialne zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - tečaj - stroški tečaja tujega jezika
Glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršev je pritrditi pritožnici, da ji je sodišče prve stopnje neutemeljeno odtegnilo stroške za jezikovni tečaj v Angliji. Ti sicer niso nujni, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, gre pa vsekakor za koristno izrabo prostega časa predvsem glede na to, da ima tožnica pri tem predmetu v šoli težave.
napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - pravica do dediščine - oporoka - veljavnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - manj verjetna pravica dediča
Sodišče je na pravdo pravilno napotilo dediča, ki pisne oporoke zapustnika, ki se nahaja v spisu in je bila razglašena, ne priznava kot pristne in pravno veljavne, vendar ne navede in ne izkaže, zakaj naj bi bila oporoka neveljavna oziroma nepristna.
Čeprav je javna dražba v sodnem postopku (po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)) urejena drugače kot javna dražba občinskega premoženja (po ZSPDSLS in uredbi), gre še vedno za javno dražbo, katere namen in cilj je z draženjem doseči čim višjo ceno (za dražitelja najugodnejšo prodajo ob danem in resnem povpraševanju). Pravno relevantno je bistvo javne dražbe, ki je v doseganju čim višje cene oziroma v draženju, in ne v tem, če javno dražbo izvaja sodišče ali občina. Pritožbeno sodišče v zvezi s slednjim ugotavlja, da je načelo gospodarnega ravnanja z omenjenim stvarnim premoženjem načelo, glede katerega je zagotovo sprejet splošni družbeni konsenz, saj varuje premoženje, ki služi zadovoljevanju splošnih družbenih interesov. Enako velja tudi glede javne dražbe, ki je neločljivo povezana z izpostavljenim načelom in glede katere je sprejet splošni družbeni konsenz, da je namenjena draženju s strani vseh zainteresiranih udeležencev in posledično doseganju čim višje prodajne cene za dražitelja (namenjena je gospodarnemu ravnanju s tem premoženjem). Pravdni stranki, ki sta obe imeli nesporno interes za nakup občinskega premoženja na javni dražbi, sta sklenili odplačen dogovor, da bo ena od njiju ″odstopila od javne dražbe″ oziroma da ne bo dražila, s čimer bo drugi omogočila nakup tega premoženja na javni dražbi. Predmetni dogovor ima vsekakor upošteven vpliv na rezultat javne dražbe, saj je zaradi njegove izvedbe le-ta osiromašena za enega izmed dražiteljev oziroma za to, da med dvema dražiteljema ne bo izvedeno draženje, s čimer je poseženo v samo bistvo javne dražbe, katere namen in cilj je doseganje čim višje cene oziroma draženje. Čim višjo ceno je mogoče doseči le z javno dražbo, katere namen je v draženju s strani vseh zainteresiranih subjektov. Dogovor, ki slednje izkrivlja, je nemoralen. Občina na javni dražbi ponudi premoženje v prodajo (ponudba) in omenjeni dogovor dejansko izkrivlja draženje (povpraševanje), zato gre za dogovor katerega bistvo nasprotuje moralnim načelom. Takšen dogovor oziroma njegov cilj vsekakor povzroča škodo tretjemu (občini in širši družbeni skupnosti).
neplačevanje preživnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - zmožnost plačevanja preživnine
V opisu kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 mora biti zmožnost plačevanja preživnine konkretizirana z določno opredeljenimi obdolženčevimi viri finančnih sredstev oziroma že pridobljenimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi obdolženec preživninsko obveznost dejansko lahko poravnal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030298
ZPP člen 8, 285, 286, 286/3, 286a, 286a/5. OZ člen 552. ZD člen 112, 112/2. Sodni red (1995) člen 223.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nujni delež - pravica do nujnega deleža - izročilna pogodba - pravna narava pogodbe - neodplačnost pogodbe - soglasje zakonca - pogodbeno materialno pravo - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - prekluzija - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - pravica do izjave - sodelovanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je tožnico kljub njenim težavam s sluhom brez večjega truda zaslišalo, tožnica pa je na zastavljena vprašanja povsem smiselno odgovarjala. Glede na to, da ob svojem zaslišanju ni navajala, da slabo sliši ali da ne razume vprašanj, takšna pripomba pa ne z njene strani ne s strani njenega pooblaščenca ni bila podana niti ob zaslišanju toženke, ugotovljene okoliščine ne vzbujajo dvoma v tožničino zmožnost spremljanja in razumevanja obravnave.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje šele v kasnejši fazi postopka zavzelo pravilno stališče o učinku prekluzije, pomeni, da je sámo preprečilo relativno bistveno kršitev postopka, s katero bi bila obremenjena sodba, če tega ne bi storilo.
Po stališču pravne teorije, ki ji pritrjuje tudi sodna praksa, in na katero se opira tudi izpodbijana sodba, je zakonec izročitelja lahko upoštevan na dva načina: bodisi tako, da prejme del izročenega premoženja, bodisi da se strinja z izročitvijo, ne da bi prejel izročiteljevo premoženje. V obeh primerih nastopa kot stranka pogodbe in mora biti zato podano njegovo soglasje (strinjanje) z njeno vsebino.
Ker je tožnica kot izročiteljeva žena s pristopom k izročilni pogodbi z njeno vsebino soglašala, čeprav premoženja sama ni prejela, stanovanja, ki je bilo predmet izročitve, ni mogoče šteti za darilo in ni mogoče zahtevati njegove vrnitve v zapuščino.
OZ člen 3, 39, 86, 86/1, 88, 239, 247. URS člen 82, 82/1. ZPos člen 2.
izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pogodba - delna ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - poslanec - kandidatura - volilna kampanja - financiranje - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - kršitev pogodbe - poslanska skupina - izstop iz članstva - kaznovalna funkcija - povrnitev stroškov - pravna kvalifikacija terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - societas leonina - dvostranska vzajemna pogodba - višina zahtevka - vsebina dogovora - pogoj za sklenitev pogodbe - dopustna podlaga pogodbe
V Pogodbi o kandidaturi za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije je nična (le) določba 8. člena, ki kandidata zavezuje k odstopu s funkcije poslanca v primeru njegovega izstopa iz poslanske skupine (ali iz stranke), ker je v nasprotju z 82. členom Ustave. Pri ostalih dogovorjenih obveznosti toženca gre za dopustne dogovore v okviru avtonomnega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) oziroma pogodbenega razmerja med tožnico in tožencem. Pogodba lahko ostane v veljavi brez ničnega določila, zato (z izjemo obveznosti odstopa s funkcije poslanca) zavezuje obe pravdni stranki.
Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (prvi odstavek 247. člena OZ). Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka. Je instrument utrditve pogodbene obveznosti, hkrati pa v primeru kršitve pogodbe olajšuje položaj druge pogodbene stranke, ki mora dokazati le splošni predpostavki za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev, ne pa tudi obstoja škode.
Odločilno je, da tožnica ne izpodbija dejanskega zaključka sodišča prve stopnje, da namen tega dogovora ni bil kaznovanje toženca zaradi izstopa oziroma da je bil namen v povrnitvi stroškov volilne kampanje. Če ne gre za kaznovalni namen, pa je zahtevek za plačilo, ki temelji na 7. členu Pogodbe, lahko le izpolnitveni zahtevek, kar je tožnica nenazadnje tudi sama navedla v tožbi in šele kasneje začela trditi, da gre za pogodbeno kazen. Ker sodišče na navedeno pravno podlago ni vezano, se je pravilno osredotočilo na trditev tožnice, da je za toženca z dnem izstopa iz stranke (tožnice) nastopila obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov volilne kampanje in zahtevek obravnavalo kot izpolnitveni na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ. Povedano drugače, po presoji sodišča prve stopnje toženec ni dolžan povrniti sorazmernega dela stroškov volilne kampanje, ker je izstopil iz poslanske skupine oziroma stranke ali zato, ker bi z izstopom stranki povzročil škodo (kot posledico kršitve pogodbene obveznosti), ampak ker se je za primer izstopa tako (posebej) dogovoril.
procesne predpostavke za odločanje - predlog za ureditev meje - nepopoln predlog - poziv sodišča - navedba udeležencev - vročanje pisanj - naslov stranke - sporočitev dolžnikovega naslova - neznano prebivališče toženca - začasni zastopnik
Da lahko nepravdno sodišče začne z vsebinsko obravnavo predloga, mora biti ta formalno popoln. To med drugim pomeni, da morajo biti vsi udeleženci postopka tako označeni, da jim je mogoče vročiti sodna pisanja. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v pozivnem sklepu z dne 25. 2. 2019, bi moral predlagatelj, če ne more sporočiti pravilnega naslova nasprotnega udeleženca, predlagati postavitev začasnega zastopnika skladno z 82. členom ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP. Predlagatelj na poziv sodišča sploh ni odgovoril. Tako niso bile podane predpostavke za vsebinsko obravnavo predloga in je odločitev o zavrženju predloga na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030981
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
ureditvena začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - nastanek neznatne škode - motenje posesti - prepovedni del sklepa o motenju posesti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - zmotna uporaba materialnega prava - izrek denarne kazni
Tožnica z ureditveno začasno odredbo ne more zahtevati varovanja javne varnosti, ampak zgolj začasno ureditev svojega spornega razmerja.
Pogoje za izdajo ureditvene začasne odredbe je treba razlagati restriktivno, saj se pravno varstvo dejansko konzumira brez izpeljave kontradiktornega postopka.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prevajalske storitve - izgubljeni dohodek - vzročna zveza
Zaključek pritožnice, da je tožeča stranka od jeseni 2013 lahko opravljala delo prevajalke, je pravilen in temelji na listinski dokumentaciji v spisu, zato je vzrok za neprevajanje romana potrebno iskati izven sfere škode, ki jo je zakrivil zavarovanec tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029707
OZ člen 87, 87/1, 91, 131, 168, 168/3. ZPP člen 14, 246, 249.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - višina nadomestila - ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba - kondikcijska terjatev - dve različni pravni podlagi - odškodninska podlaga - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - civilni delikt - elementi civilnega delikta - odškodninska terjatev - višina odškodninskega zahtevka - višina odškodnine - preprečitev povečanja premoženja - izgubljeni dobiček - izvedenina - cenitev - nagrada in stroški za izvedensko delo
Odločitev, da je pogodba nična, je pravnomočna in ne more biti predmet vnovičnega postopka pred pritožbenim sodiščem.
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega. Gre za prvine kondikcijskega zahtevka.
Pogodba je nična in toženec mora tožniku vrniti, kar je prejel na podlagi te pogodbe; ker pa to ni mogoče (nesporno dejstvo), mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba. Predmet novega sojenja je zgolj višina tega nadomestila.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo škodo opredelilo kot preprečitev povečanja premoženja prodajalcev (med njimi tožnika) oziroma izgubljeni dobiček, ki predstavlja razliko med kupnino, ki so jo prejeli, in kupnino, ki bi jo mogli prejeti, če ne bi bil podan razlog za ničnost pogodbe, in se pri tem oprlo na 91. člen OZ. Škodo, ki je tožniku nastala, tudi po oceni pritožbenega sodišče predstavlja preprečitev povečanja njegovega premoženja, in sicer jo predstavlja razlika med prejeto kupnino in tisto, ki jo je toženec prejel ob prodaji iste nepremičnine (pri čemer je tožniku in ostalima solastnikoma, kot izhaja iz kazenske obsodilne sodbe, nakazal le 294.000 EUR). Toda višje sodišče ne soglaša z materialnopravno presojo, da gre za škodo, ki bi bila v vzročni zvezi z ničnostjo pogodbe (91. člen OZ). Gre za škodo, ki je posledica civilnega delikta, katerega dejansko stanje je identično tistem v kazenskem postopku, za katerega je bil toženec obsojen.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ); je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Iz kazenske in iz izpodbijane sodbe izhaja, da so tožnik in preostala lastnika tožencu nepremičnino prodali, misleč, da je vredna le 294.000 EUR, toženec pa je imel že od vsega začetka namen pridobiti protipravno premoženjsko korist (razliko do cene 5.882.000 EUR, za katero je že pred podpisom pogodbe s tožnikom vedel, da obstaja, saj je imel pisno ponudbo).
ZPP v prvem odstavku 246. člena določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje, kar pomeni, da je njegovo delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij - iz izvida in iz menja. Opravljene cenitve predstavljajo tisti del izvedenčevega dela, ki predstavljajo izvid oziroma podatke, ki so bili potrebni za izdelavo mnenja. Izvedenec teh stroškov zato ne more uveljavljati ločeno.
ZKolT člen 7, 7/2, 10, 10/2, 10/2-2, 27, 27/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kolektivna tožba - seznanitev s tožbo - prekinitev postopka - pravica do izjave
Podlaga za prekinitev postopka, ki teče na podlagi samostojne tožbe, je ugotovitev, da gre za isti primer množičnega oškodovanja, ki bo sicer predmet obravnave v postopku na podlagi vložene kolektivne tožbe. Nobenega dvoma ni, da je za tako presojo (tako sodišča kot strank) nujno poznavanje vsebine obeh tožb.
Ob obširni trditveni podlagi tožnice, so bile navedbe toženca izredno pavšalne in tudi takšne, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženec ni pravočasno grajal napak in da njegov ugovor v smeri znižanja kupnine ni utemeljen. Pritožbeno izpostavljanje, da se je toženec v postopku na prvi stopnji sojenja zastopal sam, predmetnega zaključka ne more spremeniti, saj gre za lastno odločitev toženca. Tožnica je obširno pojasnila razloge, zaradi katerih je tožencu izstavila dobropis, in med drugim izrecno izpostavila, da bi lahko šlo le za očitno napako, ki bi jo moral toženec uveljavljati nemudoma. Na te tožničine očitke je toženec pojasnil, da napake ni direktno reklamiral, ker je njegov kooperant les skobljal in je menil, da bo napaka izginila, kar pa se ni zgodilo, zato so les postopoma porabljali pri enem kupcu. Izpostavil je še, da je bila tožnica o slabi kvaliteti seznanjena in si je blago ogledala, pri čemer se je skliceval na dobropis z dne 16.4.2018. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno sledilo očitkom tožnice, da toženec napake ni pravočasno grajal, saj toženec niti ni podal trditvene podlage, ki bi sploh omogočala presojo, da je napako grajal skladno z določili OZ (nemudoma).
Podaljšanje pripora je utemeljeno tudi v luči kriterijev iz 20. člena Ustave Republike Slovenije. S svojim početjem obdolženec pomeni, predvsem upoštevaje izsledke izvedenca psihiatrične stroke, hudo potencialno nevarnost za telesno integriteto oškodovanke J. R., glede na to, kar je povedal kot priča zaslišani J. R. pa tudi za druge ljudi, živeče v njegovi okolici.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00029890
KZ-1 člen 235, 235/1. ZKP člen 248. ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPUOOD člen 18.
ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - milejši zakon - blanketna norma - bilanca stanja - poslovna listina - računovodski izkazi - Slovenski računovodski standardi (SRS) - izvedenstvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - odpust obveznosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb - družbeniki izbrisane družbe - sprememba zakona - poseg v pričakovane pravice
Določba šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP je bila razveljavljena z 18. členom ZPUOOD z dnem 17. 11. 2011, a se razveljavitev ne nanaša na družbenike izbrisanih družb do uveljavitve ZUPOOD, saj je za te ta zakon v 1. do 17. členu predvidel zgolj prekinitev postopkov na podlagi ZFPPIPP in možnost odpusta obveznosti v posebnem postopku, ki ga mora sprožiti dolžnik. Tudi navedene določbe ZPUOOD pa so bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 z obrazložitvijo, da gre pri tem za poseg v pridobljene oziroma pričakovane pravice oziroma upravičena pričakovanja upnikov do uveljavljanja svoje terjatve do družbenikov po do tedaj veljavnem pravu.
Predmet izvedenskega dela ne more biti razjasnitev pravnih vprašanj ali ocena izvedenih dokazov.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka - notranje nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe - nemožnost preizkusa sklepa - odmera izvršilnih stroškov po merilu uspeha
Sodišče prve stopnje je glede nosilnih razlogov zapadlo v notranje nasprotje, ko kot odločilno okoliščino izpostavlja oštevilčenje vhodov stanovanjskega bloka v letu 2009 kot tisti trenutek, od katerega je bilo mogoče opraviti pravilno vročitev dolžniku, nato pa za sklepe, ki so bili izdani v letu 2009 in kasneje zaključi, da pravilna vročitev dolžniku na istem naslovu, kjer je imel poštni predalčnik in prevzemal pisanja, ni bila mogoča. Navedena nejasnost razlogov je takšna, da ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti. Takšna obrazložitev ne dosega časovne koherence in je nelogična. Dodatno je pomanjkljiva tudi zato, ker manjkajo razlogi o učinku opravljanja vročitve na delovnem mestu, ki ga sodišče prve stopnje zatrjuje, nato pa ne pojasni njegovega uspeha.