• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 22
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sodba IV Cp 1996/2019
    11.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00030427
    URS člen 54. ZZZDR člen 123. ZPP člen 413.
    postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja otrok - preživninske zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - življenjski standard - otrokove potrebe - preživninsko breme - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - neupoštevanje otroškega dodatka - pritožbene novote - stroški postopka - prosti preudarek
    Pri ugotavljanju otrokovih potreb gre vselej za oceno, računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, zato matematičen pristop grajanja ne more biti uspešen. Ker sodišče sodi po stanju ob zaključku glavne obravnave, ni pomembno, če katerih stroškov v bodoče, čez pol leta ali leto, ne bo – da sedaj so (francoščina, obvezna ekskurzija), pa za pritožnico ni sporno. Višje sodišče še pripominja, da pojem otrokovih potreb ne krije le „obveznih ekskurzij“, temveč vse stroške, ki so potrebni za zdrav otrokov razvoj. Drugo vprašanje pa je, ali starša zmoreta kriti vse te stroške.

    Pritožnica ugotavljanje njenih preživninskih zmožnosti zmotno razume kot ugotavljanje njenih prihodkov. Zato ni v prvi vrsti pomembno, koliko toženka zasluži, temveč koliko bi lahko zaslužila.
  • 262.
    VSL Sodba II Cp 1732/2019
    11.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00029967
    OZ člen 190, 198.
    prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - pravni naslov - pravna podlaga
    Med pravdnima strankama je spor o zahtevku tožnikov kot solastnikov nepremičnine zoper toženca, ki nista izkazala niti lastninske pravice niti druge stvarne ali pogodbene pravice do uporabe nepremičnine. V takšnem razmerju zadošča, da tožeča stranka zatrjuje in dokaže, da je izključna lastnica sporne nepremičnine in da jo tožena stranka brezplačno uporablja, pri tem pa za brezplačno uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitvi na drugi strani. Zmotno je zato stališče pritožbe, da tožniki zato, ker lahko tudi sami sporni del svoje nepremičnine (dovozno cesto) uporabljajo (skupaj s toženci), niso prikrajšani. Prav tako je neutemeljeno vztrajanje, da obogatitve tožene stranke ni mogoče denarno ovrednotiti, ker naj bi sporno dovozno pot lahko uporabljali (poleg tožnikov in toženk) tudi lastniki sosednjih nepremičnin.
  • 263.
    VSL Sklep II R 243/2019
    11.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00029497
    ZPP člen 25, 25/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-55.
    spor o pristojnosti v izvršbi - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - katastrska občina
    Planina pri Sevnici sodi v katastrsko občino 1161 Planina in tako v območje Okrajnega sodišča v Šentjurju.
  • 264.
    VSL Sodba II Cp 1699/2019
    11.12.2019
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00030927
    ZKUASP člen 16, 48.
    avtorski honorar - ugovor pasivne legitimacije - uporabnik avtorskega dela - organizator prireditve - lastnik prostora - zavezanec za plačilo
    V avtorskem pravu je zavezanec za plačilo avtorskega honorarja uporabnik avtorskih del. Pri iskanju pravega uporabnika in pasivno legitimiranega zavezanca je treba izbirati glede na to, kdo ima običajne organizacijske dolžnosti in kdo prevzame ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti). Uporabnik glasbe je tako oseba, ki je s tem dosegla določeno korist.

    Ker toženka z organizacijo navedenih prireditev dejansko ni imela ničesar, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je toženka kljub temu zavezanka za plačilo avtorskega honorarja, ker je lastnica prostora, v katerem so se odvijale prireditve. Zgolj okoliščina lastništva prostora za sklep, da je toženka tudi uporabnica avtorskih del, ne zadošča, saj je za presojo, da je oseba uporabnik avtorskih del ključno, ali je imela oseba običajne organizacijske dolžnosti ali je prevzela ekonomsko tveganje prireditve, kar se kaže zlasti v obveznostih do izvajalcev in pridobivanju občinstva (javnosti) ter ali je imela od uporabe avtorskih del korist. Toženka ni bila niti soorganizatorka navedenih prireditev, saj pri njihovi dejanski organizaciji, pripravi in izvedbi v ničemer ni sodelovala.
  • 265.
    VSL Sklep II Cp 1773/2019
    11.12.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00030300
    ZST tarifna številka 12. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 4/2-2. ZST-1 člen 39. ZNP člen 35, 35/1. ZNP-1 člen 216.
    razdružitev solastnine - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - zapadlost taksne obveznosti - priglasitev stroškov postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - sodna taksa za pritožbo
    Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba sodno takso za pritožbo plačati tedaj, ko nastane taksna obveznost, v primeru pravnih sredstev je to takrat, ko je pravno sredstvo vloženo, zato mora pritožnik pritožbene stroške zahtevati v pritožbi.
  • 266.
    VSL Sklep I Cp 1880/2019
    11.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00029541
    ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/3.
    vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - nepristojno sodišče - stvarna pristojnost - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških
    Pritožnik se v zvezi s prav(iln)o vrednostjo spora (oziroma uporabo tretjega odstavka 44. člena ZPP) ne more sklicevati na ugovore, ki so jih v zvezi s tem podali toženci. Sam je bil namreč upravičen (in hkrati dolžan) določiti vrednost spornega predmeta, prav tako pa ga je imel možnost tudi korigirati (če je menil, da tožena stranka temu upravičeno ugovarja). Tega ne le, da ni storil, ampak je v vlogi z dne 7. 10. 2013 izrecno navedel, da je vrednost spornega predmeta pravilno navedena.
  • 267.
    VSL Sklep Cst 556/2019
    11.12.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00030002
    ZFPPIPP člen 289a, 289a/2, 289a/2-2, 299a, 299a/3, 301, 302, 302/2, 308, 308/1, 308/2, 308/3.
    ločitvena pravica - izločitvena pravica - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko - hipotekarno zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - napotitveni sklep - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - revizija - zaznamba izrednega pravnega sredstva
    Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti proti upniku tisti, ki je ločitveno pravico prerekal. Iz Končnega seznama z dne 30. 9. 20119 izhaja, da je ločitveno pravico upnika E., ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal upravitelj. Zato ima upnik E. v svoji pritožbi prav, da bi moral biti na pravdo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena in tretjega odstavka 308. člena ZFPPIPP napoten upravitelj. Pri tem je bila terjatev preizkušena in vključena v seznam v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 289.a člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo velja glede napotitve na pravdo enako pravilo kot za ločitveno pravico.

    V zvezi z odločanjem o napotitvi na ustrezen postopek glede obstoja izločitvene pravice gre za specifičen primer, ki po mnenju pritožbenega sodišča ne terja nobene dodatne sodne intervencije oziroma aktivnosti ne upravitelja in ne upnikov. V konkretnem primeru je pravdni postopek I P 160/2014, ki je tekel za ugotovitev obstoja lastninske pravice stečajnega dolžnika, pravnomočno zaključen. Zaradi odločanja o reviziji, vloženi zoper odločbo sodišča druge stopnje v prej navedenem pravdnem postopku, pa je prišlo do specifične situacije, v kateri ni mogoče uporabiti procesnih pravil iz 301. člena ZFPPIPP, saj Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev o reviziji ne potrebuje nobenega dodatnega procesnega sklepa. Poleg tega bo z objavo sklepa o preizkusu terjatev (morebitni) razlog za prekinitev pravdnega postopka prenehal.
  • 268.
    VSL Sodba II Cp 1752/2019
    11.12.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00030707
    OZ člen 169, 179, 182.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - stroški prevoza - popolna škoda - izguba na zaslužku - pogodba o delu - neto znesek
    Glede škode iz naslova prevoznih stroškov v zvezi z zdravljenjem se toženka neutemeljeno zavzema za to, da se tožniku za to škodo prizna (nižja) odškodnina v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. V izpodbijani sodbi prisojen prevozni strošek povezan z zdravljenjem v višini 0,37 EUR/km je pravilen in v skladu z novejšo (večinsko) prakso višjih sodišč, ki ji je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče. Tožnik je namreč v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne škode, ki zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V takih primerih se priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR, ki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za vsak prevožen kilometer službenega potovanja.
  • 269.
    VSL Sklep I Ip 1960/2019
    11.12.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00030264
    ZIZ člen 38, 38/5, 244, 244/1, 245.
    izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - postopek izvršbe in zavarovanja
    Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje).
  • 270.
    VSM Sklep II Kp 48365/2011
    11.12.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00029869
    ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodne odločbe - kršitev načela neposrednosti - sklep o izločitvi dokazov - (ne)učinek res iudicata - zaslišanje prič na glavni obravnavi - drug kazenski postopek - možnost predlaganja dokazov - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
    Zato je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča kršilo načelo neposrednosti, saj bi moralo samo na glavni obravnavi zaslišati navedene priče, ter nato oceniti njihove izpovedbe in na podlagi tega sprejeti odločitev.
  • 271.
    VSL Sklep I Cp 1926/2019
    11.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00030916
    SPZ člen 33. ZPP člen 318.
    motenje posesti - ugovor pravice do posesti - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - pravilna vročitev tožbe v odgovor - sklepčnost tožbe
    Dejanska oblast se lahko razlikuje od pravne oblasti oziroma od upravičenja do uporabe specifične stvari, vendar to za spor glede motenja posesti ni relevantno. V skladu s prvim odstavkom 33. člena SPZ se namreč sodišče v sporu zaradi motenja posesti omeji le na upoštevanje zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, ne sme pa upoštevati pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika, pritožbene navedbe toženca pa so usmerjene v zatrjevanje pravice do posesti.
  • 272.
    VSL Sodba I Cpg 553/2019
    10.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00029740
    ZPP člen 212, 339, 339/1, 339/2-8.
    trditve - dokazi - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga
    Namen izvedbe dokaza je ugotavljanje resničnosti trditev o dejstvih. Če teh ni oziroma so nekonkretizirane, je dopolnjevanje trditvene podlage na tak način nedopustno.
  • 273.
    VSL Sodba VII Kp 27735/2016
    10.12.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00030076
    KZ-1 člen 17, 17/3, 57, 57/3, 211, 211/1.
    goljufija - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki goljufije - goljufiv namen - garantna dolžnost - krivdno ravnanje (opustitev) - zapuščinski postopek - dedni dogovor - kazenska sankcija - pogojna obsodba - posebni pogoj
    Četudi bi bila v času spornih prenosov in dvigov z računa pokojnika obdolženka prepričana, da je edina (oporočna) dedinja, je to povsem irelevantno, saj je kaznivo dejanje storila šele v trenutku sklepanja sodne poravnave - takrat jo je pričela zavezovati garantna dolžnost, torej dolžnost, da bi oškodovanki razkrila vse relevantne informacije.
  • 274.
    VSK Sodba I Cp 292/2019
    10.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00030157
    OZ-UPB1 člen 925.
    zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - predmet zavarovanja - dodatna oprema vozila
    S homologacijo je bila zgolj odobrena predelava vozila v smislu tehnične ustreznosti in varnosti, v zvezi z zavarovalno pogodbo pa gre še zmeraj za dodatno vgrajene aerodinamične in druge dodatke k serijsko izdelanemu vozilu, ki morajo biti v zavarovalni polici navedeni oziroma pisno dogovorjeni, premija zanje pa dodatno plačana.
  • 275.
    VSM Sodba I Cp 939/2019
    10.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSM00040420
    OZ člen 179, 193. ZVPot člen 57e, 57e/2. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 212, 286, 340, 341.
    pogodba o organizaciji turističnega potovanja - notifikacija napak - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - procesno gradivo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - varstvo potrošnikov - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba užitka počitnic - delni uspeh v pravdi - kriteriji za odločitev o stroških - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - vrnitev kupnine za turistični aranžma - sorazmerno znižanje kupnine - ugovor nekakovostne storitve
    Pogodba o potovanju - znižanje kupnine.
  • 276.
    VSL Sklep I Cp 1676/2019
    10.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00029476
    ZPP člen 112, 112/10, 343, 343/2.
    prepozna pritožba - vloga poslana nepristojnemu sodišču - pritožba, poslana nepristojnemu sodišču - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota - neskrbno ravnanje
    Višje sodišče toženčevega ravnanja, da je pritožbo poslal na nepristojno sodišče, ne more opredeliti kot očitne pomote niti ga ne more pripisati toženčevi nevednosti, saj je napaka dvojna – napačno je naslovno sodišče, pa tudi sodišče, na katerega je toženec pritožbo poslal, kljub temu da mu je bilo povsem jasno, pred katerim sodišče teče postopek.
  • 277.
    VSL Sklep Cst 537/2019
    10.12.2019
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00029855
    ZFPPIPP člen 384, 386, 399, 399/2-2, 399/3, 399/4, 401.
    odpust obveznosti - ovire za odpust - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ponovni predlog za odpust obveznosti
    Prej v zakonu ni bilo izrecne določbe, kot je sedaj 2. alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa so sodišča že pred tem določila v zvezi z odpustom obveznosti razlagala tako, da ponovni odpust obveznosti, ko je že prišlo do ustavitve postopka odpusta obveznosti in zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ni dopusten, če je bil prvotni predlog zavrnjen zaradi kršitev obveznosti stečajnega dolžnika ali zaradi prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem. Pri institutu odpusta obveznosti namreč ne gre za pravico v običajnem civilnopravnem pomenu, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi.
  • 278.
    VSM Sodba II Kp 43265/2015
    10.12.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00030382
    KZ-1 člen 18, 215, 215/1, 215/2.
    kaznivo dejanje Izneverjenja - čas izvršitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - odmera kazni
    Za čas izvršitve trajajočih kaznivih dejanj velja namreč čas, ko je protipravno stanje prenehalo, in sicer tako v zvezi z zastaranjem kot tudi s storilčevo starostjo ter vprašanjem kateri zakon je treba uporabiti.

    Zagovorničina ugotovitev, da se je začelo kaznivo dejanje izvrševati v letu 2009, dokončalo pa v letu 2010 je sicer pravilna, vendar zaradi v 18. členu KZ-1 sprejete delavnostne teorije, po kateri se šteje, da je kaznivo dejanje izvršeno takrat, ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev) ne glede na to, kdaj je nastala posledica, v obravnavani zadevi zastaranje kazenskega pregona še ni nastopilo, saj začne teči od izvršitve zadnjega dviga (transakcije), kar je v obravnavanem primeru od 23. 7. 2010 dalje, in glede na zastaralni rok 10 let, zastara 23. 7. 2020.
  • 279.
    VSM Sodba I Cp 1038/2019
    10.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00029611
    OZ člen 198.
    plačilo uporabnine - prenehanje najemne pogodbe - izročitev poslovnega prostora - izročitev ključev - dejanska oblast
    Vse dokler je namreč toženka imela izvod ključev poslovnega prostora je imela tudi dejansko oblast nad tem prostorom v smislu, da je oz. bi lahko vanj kadarkoli vstopila in z njim ravnala kot posestnica, imela pa bi celo možnost tožnike izključiti od izvrševanja njihove posesti.
  • 280.
    VSM Sklep II Kp 39287/2018
    10.12.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00034651
    ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/11, 392, 392/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 54, 20, 20/2.
    kaznivo dejanje pranja denarja - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - pritožba državnega tožilca - izločitev postopka - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izostala dokazna ocena izpovedi priče - poslovanje z off-shore družbami - finančna piramida - združitev kazenskih postopkov - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
    Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožba utemeljeno uveljavlja še, ko navaja, da je ta kršitev podana, ker se sodišče prve stopnje pri presoji, ali je obdolženki utemeljeno očitana storitev kaznivega dejanja pranja denarja, ni opredelilo do okoliščine, ali ji je mogoče očitati, da bi morala in mogla vedeti, da je bil denar pridobljen s kaznivim dejanjem, torej ali ji je mogoče očitati storitev navedenega kaznivega dejanja iz petega v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 245. člena KZ-1.17. Ker gre za obsežno zadevo, ki obsega presojo obširne kriminalne dejavnosti, kazniva dejanja pa naj bi obdolžena M.V. in D.I. storila v sostorilstvu z M.P. in U.Š., že sam očitek njihovega med seboj povezanega ravnanja, opisanega v obtožbi, in presoja dejanskega stanja, terjata vsaj obravnavo obdolžene M.V. in D.I. v enotnem postopku, če že M.P. in U.Š. organom pregona nista dosegljiva. Sodišče prve stopnje bo zato pred ponovnim sojenjem postopek zoper obdolženo M.V. in obdolženega D.I. združilo ter v zadevi ponovno razsodilo in odpravilo kršitve, ki so bile ugotovljene v obeh pritožbenih postopkih in so terjale razveljavitev prvostopenjskih sodb.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 22
  • >
  • >>