Facebook - spletna stran - slikovno snemanje brez privolitve in objava posnetkov na spletu - odškodninska odgovornost - pravna podlaga - privolitev oškodovanke - nastanek premoženjske škode - soprispevek oškodovanke
Pritožbena graja s strani sodišča prve stopnje uporabljenega nižjega dokaznega standarda, ko je svoje dokazne zaključke utemeljilo s pomočjo indičnega sklepanja, ni utemeljena. Tako pravna teorija kot sodna praksa v primerih, ko je dokazno breme pretežko, tudi zaradi objektivnih težav pri zbiranju in izvajanju dokazov, dopuščata, da sodišče obstoj določenih dejstev ugotovi na podlagi posrednega dokazovanja, torej z indici, ki obstoj drugih dejstev potrjujejo s stopnjo pretežne verjetnosti.
Sodišče lahko vmesno sodbo izda glede celotnega zahtevka, kadar je ta v celoti po podlagi zrel za odločitev, lahko pa tudi glede dela zahtevka oziroma posameznih pojavnih oblik škode. Tožnica od tožencev zahteva plačilo nepremoženjske škode zaradi posega v njene osebnostne pravice in povračilo premoženjske škode, ki naj bi ji nastala, ker sta toženca s pomočjo njenih fotografij uspešno tržila svoje izdelke in bila s tem obogatena. Tožnica torej zahteva dve pojavni obliki škode, ki ju utemeljuje na različnih podlagah, obe pa morata biti zaradi prekluzivnega učinka vmesne sodbe že v tej fazi postopka zanesljivo ugotovljeni. Utemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v vmesni sodbi ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek na plačilo premoženjske škode po podlagi utemeljen.
Poseg v osebnostne pravice kot univerzalne pravice, vezane na osebo upravičenca, predstavlja civilni delikt, ki ima ob splošnih pogojih odškodninskega prava za posledico odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena OZ. Da sodišče dosodi denarno odškodnino za prestano nepremoženjsko škodo, mora prizadeta oseba utrpeti duševne bolečine. Ta pojem je pri posegu v osebnostno sfero treba razlagati široko, saj zajema vsako psihično nelagodje, ki nastane zaradi posega v posameznikovo fizično ali moralno bistvo, njegovo intimo, torej v njegovo osebnostno celovitost. Sodišče prve stopnje je glede na izpoved tožnice ugotovilo, da je bila z ravnanjem tožencev prizadeta, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja zadostno podlago za dosojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ne obstojijo razlogi za delno razbremenitev tožencev zaradi predhodnih ravnanj tožnice, ki je dopustila fotografiranje in uporabo slik v komercialne namene. Toženca sta namreč njene fotografije sama poiskala na svetovnem spletu in z njimi ustvarila lažni profil, zgolj njihova dosegljivost pa ne daje podlage za odločitev o tožničinem soprispevku.
Višje odškodnine sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo. Pravilno je, ker je šlo pri laceraciji veznice desnega očesa za površinsko poškodbo, ki ne pusti trajnih posledic, ugotovilo, da tožnik ni utrpel (trajnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zaradi česar do odškodnine za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine iz tega naslova ni upravičen, enako velja za skaženost. Začasna sprememba zunanjega videza ne more predstavljati skaženosti (kvečjemu nevšečnost med zdravljenjem), prav tako je ne more predstavljati pri tožniku ugotovljena minimalna sled zašitja rane v temporalnem delu veznice.
Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da morebitna drugačna vsebina ponudbe, na podlagi katere je tožnica sprejela odločitev, da sklene pogodbo, ne predstavlja razloga za ničnost pogodbe.
materialno pogodbeno pravo - trdtiveno in dokazno breme - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da sicer drži, kot zatrjuje tožeča stranka, da je temeljno načelo obligacijskega prava dolžnost izpolnitve obveznosti, vendar imajo zaradi načela pogodbene svobode in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb pogodbene stranke možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve pogodbenih obveznosti uredijo drugače že ob sklenitvi pogodbe.
Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, kar pomeni, da pravilo, da sodišče pravo pozna – po uradni dolžnosti - ne velja za pogodbeno materialno pravo.
V konkretnem primeru je konkurenčna klavzula veljavna, toženec jo je kršil, zaradi česar je dolžan plačati s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno pavšalno odškodnino. Tožnici je škoda nastala, saj je zaradi dela toženca za drugega delodajalca izgubila stranke, s tem pa tudi prihodek oziroma dobiček. Ta škoda je v vzročni zvezi z delom toženca po prenehanju delovnega razmerja, tožnica pa ni bila dolžna podati konkretnih trditev glede višine škode (niti višine škode ni bila dolžna dokazovati), saj je bila med pravdnima strankama dogovorjena pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR. Zahtevek za plačilo te odškodnine je utemeljen.
motenje posesti - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do osebne varnosti - pravica do posesti - varstvo posesti - izročitev ključev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil z ugoditvijo zahtevku tožnici omogočen neomejen vstop v stanovanjsko stavbo, kjer imata toženec in sin pravdnih strank svoje bivališče, kar bi pomenilo poseg v njuno pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja, poleg tega pa tudi v pravico do osebne varnosti. Gre za položaj, ko je toženec zaradi odločbe nepravdnega sodišča pridobil pravico do izključne posesti sporne nepremičnine, pa čeprav za omejeno obdobje. Tožnica se tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodno varstvo posesti zaradi odločbe, izdane po ZPND, ne more biti izključeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029515
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 34, 34/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sestavine plačilnega naloga - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti, morajo iz njene obrazložitve izhajati vsa dejstva, ki jih je treba ugotoviti za nastop presumpcije umika ugovora, in sicer: 1. da dolžnik sodne takse ni plačal že ob vložitvi ugovora, 2. da mu je sodišče zato pravilno vročilo plačilni nalog s pozivom k plačilu sodne takse, 3. da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, in 4. da tudi v roku iz plačilnega naloga sodna taksa ni bila plačana.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoji - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjeten obstoj neznatne škode - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje verjetnosti obstoja terjatve ni presojalo, saj je ugotovilo, da tožeča stranka nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ in verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, ni uspela izkazati. Štelo je, da oglaševanje prodaje dveh dvostanovanjskih hiš sodi v okvir dejavnosti tožene stranke, morebitna prodaja teh nepremičnin pa ne bi pomenila izgube premoženja tožene stranke temveč zgolj spremembo oblike premoženja.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo napačne zaključke, da tožena stranka nima blokiranega transakcijskega računa in da razpolaga z dovolj sredstvi ter da ne prihaja do zamud s plačili upnikom.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
edicijska dolžnost stranke - dokazovanje z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - pomanjkanje razlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.20171, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.2018 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje. Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi. Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz prvega odstavka 252. člena ter drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odgovornost države - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina denarne odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Določba 13. člena ZPŠOIRSP, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, ne ureja tudi določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v tej zadevi torej glede na čas nastanka škode določbe ZOR. Drugačna razlaga bi povzročila nesmiselnost omejitve iz prvega odstavka 12. člena ZPŠOIRSP.
Zamudne obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo. Do tega je nedvomno prišlo vsaj z vložitvijo obravnavane tožbe.
stroški izvršilnega postopka - uspeh strank v postopku - vrednost spornega predmeta - preživnina - izvršba - zavarovanje
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Zakonska določba 154. člena ZPP, enako kot določba šestega odstavka 38. člena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega končnega izida in je izjema predvidena z določbo 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00029642
ZGD-1 člen 50, 52, 52/3, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP-1 člen 25, 42. ZPP člen 339, 339/2-8.
nepravdni postopek - pravica družbenika do informacije in vpogleda - molk organa - določnost zahtevka - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - vzporedni izvensodni in sodni postopek
513. člena ZGD-1 ne preprečuje situacije, da vzporedno tečeta oba postopka, izvensodni in sodni.
V konkretnem primeru do odklonitve ni prišlo, temveč je šlo za molk poslovodstva, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Tudi zato sodišče prve stopnje ne bi smelo predloga zavrniti iz razloga, ker ni bilo podanega predhodnega dvostopenjskega odločanja, saj je to mogoče le, če je šlo za odklonitev njegove zahteve, družbeniki pa nato o tej odklonitvi dokončno odločajo.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da bi bilo v nasprotju s smislom in namenom pravice do informacije in vpogleda, ki je korporacijska pravica družbenika, če bi moral družbenik predmet te pravice natančno določiti. Res pa je, da sta pravna teorija in sodna praksa že zavzeli stališče, da predlog ni utemeljen, če predlagatelj zahteva izročitev fotokopij dokumentov, za razliko od zahteve, da se mu omogoči fotokopiranje dokumentov.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti na vlogo nasprotne udeleženke, o kateri se predlagatelj ni imel možnosti predhodno izjasniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00029400
ZVPot člen 37, 37/1, 37/1-4, 37/2, 37c. OZ člen 336, 346, 468, 480, 480/1.
skrita napaka - jamčevalni zahtevek - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - obvestitev prodajalca o napaki - prodajalčeva prevara - odprava napak - odgovornost za napake - pravice kupca - petletni zastaralni rok
Zakon ne določa izrecno, v kakšnem roku je, kadar je izkazana prevara prodajalca po prvem odstavku 480. člena OZ, mogoče vložiti tožbo. Pritožbeno sodišče sodi, da je treba v takem primeru uporabiti splošni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00030738
ZFPPIPP-UPB8 člen 330, 341.
prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - denarna odškodnina - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - ugotavljanje pogodbene volje strank
Pri prodaji sporne nepremičnine ni šlo za navadno kupoprodajno pogodbo med dvema strankama, temveč za kupoprodajno pogodbo na podlagi javne dražbe v okviru stečajnega postopka. S tem so povezane tudi posebnosti pri ugotavljanju volje strank glede predmeta kupoprodajne pogodbe. Volja prodajalca ni volja stečajnega upravitelja, temveč se volja oblikuje v z zakonom določenem postopku, navzven pa je razvidna iz sklepov stečajnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029627
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 337, 337/1.
verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - izdatki zaradi preživljanja otroka - prispevek staršev - prihodki - materialne zmožnosti staršev - skupno premoženje bivših zakoncev - nastanek skupnega premoženja - odsotnost trditev - pritožbena novota - neupoštevne navedbe
V zakonu ustvarjeno premoženje predstavlja skupno premoženje zakoncev, a gre za izpodbojno domnevo, ki jo eden ali drug zakonec lahko izpodbijata s trditvami, da gre za posebno premoženje, oziroma da skupno premoženje ni nastalo.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZZDR člen 12, 51, 57, 57/1, 59. DZ člen 74, 83, 83/1. ZN člen 47, 47/1, 48.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dokaz o dolžnikovi lastnini - zahteva upnika za vpis lastninske pravice dolžnika v zemljiško knjigo - pravice upnika - obstoj ekonomske skupnosti - pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - ničnost dogovora - notarski zapis
Tožnik je svojemu dokaznemu bremenu zadostil in je bilo na tožencema, da dokažeta, da po letu 2006 nista več živela v zunajzakonski skupnosti – da nista več imela skupnega gospodinjstva, da sta imela druge intimne partnerje, da je toženka pri reševanju podjetij sodelovala le iz strahu, kot sta vse zatrjevala.
Pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema/zunajzakonskima partnerjema, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
ZFPPIPP člen 103, 103/4-3, 103/7, 104, 104/2-1, 114, 226, 226/2, 226/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
osnova za izračun - nagrada stečajnega upravitelja - razdelitev stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upravitelja upoštevalo znesek kupnin, zmanjšan za stroške, razen nagrade upravitelja.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je kot osnovo za izračun nadomestila upoštevalo vse zneske unovčenega premoženja, ki so bili predmet predhodne in predmetne razdelitve ter pri odmeri nagrade upoštevalo tudi nadomestilo za unovčenje stečajne mase, ki je bilo upravitelju odmerjeno že ob predhodni razdelitvi.
SPZ člen 27, 28. ZTLR člen 24, 25, 26. ZLNDL člen 1.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - družbena lastnina - pravica uporabe - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dobrovernost - raziskovalna dolžnost - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - dokazni predlog
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj tako ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil gradbeni objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Pravila o gradnji na tujem svetu namreč jezikovno in konceptualno predpostavljajo obstoj tujega zemljišča, kar pomeni, da je nekdo lastnik. Pri družbeni lastnini lastnika zemljišča ni, in tako tudi ne njegovega ravnanja, na katerega te določbe navezujejo stvarnopravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031550
OZ člen 6, 6/2, 164, 164/1, 164/3, 168, 239, 246, 766, 766/1. ZPP člen 13, 137.
zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - poslovna odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pogodba o naročilu (mandat) - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - opustitev dolžnega ravnanja - vložitev izrednega pravnega sredstva - uspeh stranke v postopku z revizijo - verjetnost uspeha v postopku - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg povrnitve premoženjske škode - višina vtoževane terjatve - navadna škoda in izgubljeni dobiček - nepogodbena škoda - denarna odškodnina - stečajni postopek nad dolžnikom - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku
Ker v konkretnem primeru slednje ni mogoče, saj je zaradi napake odvetnika, tožeča stranka terjatev zoper dolžnika P. d. o. o. izgubila, je tožeča stranka upravičena do ustrezne denarne odškodnine (tretji odstavek 164. člena OZ). Gre za pošteno tržno vrednost izgubljene terjatve (primerjaj 168. člen OZ). Le tako bo namreč položaj oškodovanca (tožeče stranke) enak, kot bi bil, če sporne terjatve ne bi izgubila. Zato je za ugotovitev nastanka in obsega škode ključno, ali bi tožeča stranka sporno terjatev od dolžnika dobila plačano.