ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 2, 158, 158/1, 339, 339/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - delni ugovor - odločanje v mejah trditev - izpolnitev obveznosti - umik predloga za izvršbo - pravočasnost umika - stroški - takojšen umik - umik po izpolnitvi - umik takoj po izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v preostalem delu (glede izvršilnih stroškov), torej v delu, v katerem dolžnik sploh ni ugovarjal, njegov ugovor zavrnilo, prekoračilo meje dolžnikovega ugovora.
Ne glede na to, kdaj je dolžnik vložil ugovor, so upniki tudi po presoji pritožbenega sodišča s tem, ko so deveti dan po dolžnikovi izpolnitvi nedenarne obveznosti vložili delni umik, to še vedno storili znotraj razumnega roka, ki spada pod zakonsko določen pravni standard »takojšnega umika«.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00030255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. SPZ člen 142, 142/2, 146. ZPP člen 212, 214, 214/2. ZZK-1 člen 5, 91, 91/5.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - učinek vpisane hipoteke - opredelitev terjatve - izpodbijanje temelja in višine terjatve - trditveno in dokazno breme dolžnika
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje pri maksimalni hipoteki in z vrstnim redom vknjižene maksimalne hipoteke učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu lastniku nepremičnine. Vknjižena maksimalna hipoteka ima značilnost varovane stvarne pravice.
Ko upnik terjatev trditveno konkretno opredeli, jo pojasni in strukturira, ter za zatrjevano predloži dokaze, na drugi strani obstoji breme dolžnika, da to konkretno izpodbija (navaja konkretne trditve zoper obstoj in višino terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo) in za svoje trditve predlaga dokaze.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - obseg priposestvovane služnosti - prestavitev služnostne poti - vznemirjanje služnostne pravice - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve
Tožeča stranka ni dokazala, da je dvajset let uporabljala pot v širšem obsegu, kot je to priznala tožena stranka in kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato ne more uspeti s tožbo na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z motornimi vozili v širšem obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00031035
ZZZDR člen 59. ZIZ člen 65, 65/4. ZPP člen 191, 285, 318, 318/1, 318/1-4.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev v času trajanja zakonske zveze - materialno procesno vodstvo - dolžno ravnanje - prava neuka stranka - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Drži sicer, da se tudi v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje lahko razdeli na zahtevo zakonca, vendar se praviloma delitev opravi v nepravdnem postopku po pravilih o delitvi skupnega premoženja, medtem ko se v pravdnem postopku, kadar med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij, ugotovi obseg skupnega premoženja in deležev zakoncev na skupnem premoženju. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine (kar navedeni izvršilni postopek, glede na vloženo tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ni), poleg tega nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku.
Napotki sodišča na brezplačno pravno pomoč ne predstavljajo (ustreznega) materialnega procesnega vodstva. Glede na to, da je tožnik prava neuk in ni imel pooblaščenca, je bil standard dolžnega ravnanja sodnika višji.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 4, 4-17, 22, 24, 24/5. Odlok o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Domžale (2005) člen 2, 2-3, 10, 11, 44.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja - občinske gospodarske javne službe - komunalna dejavnost - komunalne storitve - plačilo - izvajalec javne službe - dolžnost vzdrževanja - uporabnik storitev - javno kanalizacijsko omrežje - kanalizacijski priključek
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je v lasti lastnika oziroma uporabnika objekta, ki je zadolžen tudi za njegovo vzdrževanje in odpravljanje morebitnih poškodb.
Že na podlagi pravil jezikovne in logične razlage ni mogoče sklepati, da soglasje oziroma navodila upravljavca javne službe za ureditev zunanje interne kanalizacije pomenijo (hkrati) njegovo dolžnost vzdrževanja.
izgubljeni dobiček - pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje - vedenje o škodi in povzročitelju
Gre za kontinuirano nastajajočo škodo (izgubljeni dobiček v višini mesečne tržne najemnine), katere zastaranje začne teči, ko takšna škoda začne nastajati oziroma ko oškodovanec izve za njen nastanek in povzročitelja, pri čemer pritožba zaključkov sodišča prve stopnje glede zavedanja tožnice v letu 2009 o škodi in o povzročitelju ne izpodbija. V skladu s prvim in drugim odstavkom 352. člena OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala. Navedenega ne more spremeniti zatrjevanje, da toženka kontinuirano (protipravno) ne prepusti posesti, in pavšalno navajanje, da se je škoda eksponentno povečevala.
zavlačevanje postopka - razrešitev zagovornika - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe z zagovornikom - obvezna obramba - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - izbira zagovornika - zaupno razmerje - zloraba pravice
Ob zavedanju, da pri obvezni obrambi zagovornik obtožencu nudi kvalificirano strokovno pomoč ter da je med njima potrebna določena stopnja zaupanja, sodišče druge stopnje vendarle ne more mimo dejstva, da prav izrazito izkazano nezaupanje obtoženke do slehernega zagovornika, ki ji je bil postavljen v tem postopku po uradni dolžnosti, kaže na to, da obtoženka institut razrešitve zagovornika zlorablja zato, da sodišču prve stopnje otežuje vodenje tega kazenskega postopka v razumnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029515
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 34, 34/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor se šteje za umaknjen - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - sestavine plačilnega naloga - obrazložitev odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti, morajo iz njene obrazložitve izhajati vsa dejstva, ki jih je treba ugotoviti za nastop presumpcije umika ugovora, in sicer: 1. da dolžnik sodne takse ni plačal že ob vložitvi ugovora, 2. da mu je sodišče zato pravilno vročilo plačilni nalog s pozivom k plačilu sodne takse, 3. da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, in 4. da tudi v roku iz plačilnega naloga sodna taksa ni bila plačana.
seznam dolžnikovega premoženja - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilno sredstvo
ZIZ omogoča upniku, da predlaga ukrepe, s katerimi se zagotovi, da dolžnik razkrije svoje premoženje, kar je nedvomno vložitev predloga za predložitev seznama premoženja po določbi 31. člena ZIZ, nikjer pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena. Sodišče zato nima zakonske podlage, da o upnikovi vlogi, s katero predlaga denarno kaznovanje dolžnika, odloči zgolj iz formalnih razlogov z obrazložitvijo, da je v diskreciji sodišča ali bo možnost denarnega kaznovanje dolžnika, zaradi nespoštovanja poziva sodišča uporabilo, ampak mora o njej odločiti vsebinsko. To pomeni, da mora presoditi ali so podani pogoji za kaznovanje dolžnika po navedeni zakonski določbi. Smisel in namen kaznovanja po določbi 33. člena ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika. Kljub uporabi pojma „kazen“, pa ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Določba 31. člena ZIZ je jasna in določa, da se omogoči upniku v izvršilnem postopku, da pride do poplačila svoje terjatve, torej do uresničitve svoje pravice do sodnega varstva.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - izgubljena korist - uporaba denacionalizirane nepremičnine - delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe
Zahtevek iz drugega odstavka 72. člena ZDen ne predstavlja običajnega (klasičnega) obogatitvenega zahtevka, zaradi česar (zavezančeva) korist ni pogoj za njegov obstoj oziroma ni merilo za višino nadomestila (izgubljene koristi), ki gre upravičencu. Omenjena terjatev predstavlja po svoji vsebini nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Posledično je potrebno izhajati izključno iz položaja upravičencev in je nepomembno, ali je zavezanec z uporabo podržavljenih nepremičnin (lahko) pridobila določeno korist ali ne.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - načelo formalne legalitete - nedenarna obveznost - predlog za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - objektivni in subjektivni pogoj za odlog izvršbe - dom dolžnika - pravica do primernega stanovanja - tehtanje pravic
Glede ugovora je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo o njem že pravnomočno odločeno, in sicer se je s sklepom z dne 17. 9. 2018 štel za umaknjenega, glede vložene tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe pa je ugotovilo, da je bila vložena že pred začetkom tega izvršilnega postopka, zaradi česar niso izpolnjeni zakonski pogoji za njeno dovoljenost po 59. členu ZIZ, tudi sicer pa je v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa Okrajno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku P 620/2018 s sklepom z dne 18. 9. 2018 tožbo dolžnice že zavrglo.
V konkretnem primeru ne gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, zato dolžničinega predloga za odlog izvršbe ni mogoče presojati po določbah četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ, ki urejajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikov dom.
Res je v 78. členu Ustave RS zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžničina pravica do stanovanja absolutna. Treba jo je namreč pretehtati tudi v razmerju s pravicami upnika, ob tem pa upoštevati, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, kar pomeni, da je bila njegova terjatev ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/4, 128, 128/2, 305, 305/1, 308, 308/1, 308/3. ZIZ člen 17, 211, 211/3, 239.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - sredstva zavarovanja - sklep o zavarovanju
S sklepom o zavarovanju se ne odloča o materialnopravni pravici stranke, pač pa se ustvarja novo procesno pravno razmerje. Sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini zato ne predstavlja izvršilnega naslova po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ.
začetek stečajnega postopka - opravičilo izostanka z naroka
Sodišču prve stopnje glede na navedeno ni mogoče očitati, da je dolžniku onemogočilo sodelovanje na naroku, saj prošnje za preložitev naroka do konca naroka niti ni prejelo.
Od poteka mej med parcelami je odvisna ugotovitev sodišča, ali toženka pri obnovi vaške ceste posega v tožnikove nepremičnine, in s tem utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanj.
Predhodno vprašanje, zaradi katerega je bil prekinjen predmetni pravdni postopek, je bilo v nepravdni zadevi rešeno. Zato je odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka pravilna.
motenje posesti - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do osebne varnosti - pravica do posesti - varstvo posesti - izročitev ključev
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bil z ugoditvijo zahtevku tožnici omogočen neomejen vstop v stanovanjsko stavbo, kjer imata toženec in sin pravdnih strank svoje bivališče, kar bi pomenilo poseg v njuno pravico do zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja, poleg tega pa tudi v pravico do osebne varnosti. Gre za položaj, ko je toženec zaradi odločbe nepravdnega sodišča pridobil pravico do izključne posesti sporne nepremičnine, pa čeprav za omejeno obdobje. Tožnica se tako neutemeljeno sklicuje na to, da sodno varstvo posesti zaradi odločbe, izdane po ZPND, ne more biti izključeno.
ZFPPIPP člen 210, 210/1, 210/1-1, 210/1-2, 210/1-3, 210/1-4, 210/2, 215, 215/3, 221b, 221g. OZ člen 380.
poenostavljena prisilna poravnava - uporaba pravil o prisilni poravnavi - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove - vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču tožnice v odgovoru na pritožbo, da predmetni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo (221g. člen ZFPPIPP). Za te postopke se namreč v skladu z 221b. členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena tega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi le odloči, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo. Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova (prim. VSM sklep I Cpg 167/2015, VSL sklep II Cpg 636/2016, VSL sodba I Cpg 467/2017 in druge). Sodno prakso, na katero se sklicuje pritožba (VSL sodba II Cpg 1050/2015), je nadomestila obsežnejša, novejša sodna praksa, ki enotno stoji na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
edicijska dolžnost stranke - dokazovanje z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - pripombe na izvedensko mnenje - pomanjkanje razlogov - možnost obravnavanja pred sodiščem - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Cpg 46/2017 z dne 20.12.20171, da naj toženi stranki naloži predložitev mesečnih in letnih obračunov dejansko prodane električne energije za celotno vtoževano obdobje, ki že vse od spremembe tožbe z dne 11.7.2016 dalje obsega čas od vključno junija 2012 do vključno marca 2016, pač pa je toženi stranki s sklepom z dne 8.3.2018 naložilo predložitev mesečnih in letnih obračunov o dejansko prodani električni energiji le za čas od junija 2012 do vključno januarja 2015, pri čemer je spremembo tožbe očitno dopustilo in odločalo o celotnem vtoževanem obdobju ter tudi izvedencu ekonomske stroke naložilo, da izdela mnenje za celotno vtoževano obdobje. Tožeči stranki je tako onemogočilo, da poda relevantne navedbe glede nadomestila za obdobje od februarja 2015 do marca 2016 ter da se izjavi o toženkinih obračunih z dokazili za navedeno obdobje, ki jih je izvedenec pridobil od tožene stranke in jih ni v spisu. Izvedensko mnenje pa se tudi glede preostalega vtoževanega obdobja opira na nekatere listine pridobljene od tožene stranke, ki jih ni v spisu in glede katerih tožeča stranka ni imela možnosti seznanitve z njimi. Vse navedeno, kar v pritožbi izpostavlja tudi tožeča stranka, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje kljub povzemanju ugotovitev izvedenca ekonomske stroke njegovemu izračunu nadomestila ni sledilo, pri čemer jasnih in razumljivih razlogov za to ni navedlo. Izpodbijane sodbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec ni ugotovil, da vtoževanega nadomestila ne bi bilo mogoče izračunati in je pojasnil logičen oziroma dejanski pomen likvidnosti od prodane električne energije, pri čemer pravdni stranki nista podali navedb v smeri, da takšna opredelitev osnove za izračun nadomestila že na načelni ravni ne bi ustrezala njunemu dogovoru. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, protislovno ali pomanjkljivo, ima za takšne primere na voljo možnosti iz prvega odstavka 252. člena ter drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Prav tako pa se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje oziroma predlogov za njegovo dopolnitev, s čimer je ponovno storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako brez utemeljitve opustilo dokazovanje z izvedencem in se glede višine vtoževanega nadomestila oprlo zgolj na okvirni letni izračun nadomestila iz Priloge 1 k Pogodbi ter na tak način pravdnima strankama onemogočilo dokazovanje dejanske višine zadevnega nadomestila v skladu s točko 08.01 Pogodbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odgovornost države - objektivna pogojenost višine odškodnine - višina denarne odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Določba 13. člena ZPŠOIRSP, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, ne ureja tudi določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, v tej zadevi torej glede na čas nastanka škode določbe ZOR. Drugačna razlaga bi povzročila nesmiselnost omejitve iz prvega odstavka 12. člena ZPŠOIRSP.
Zamudne obresti od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo. Do tega je nedvomno prišlo vsaj z vložitvijo obravnavane tožbe.
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - varstveno nadzorstvo
Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po enajstem odstavku 86. člena KZ-1, saj je ugotovilo, da obsojeni v celoti ni izpolnil nalog v okviru dela v splošno korist oziroma v pomembnem delu ni izpolnjeval navodil v okviru varstvenega nadzora oziroma se izmikal stiku s svetovalcem ali drugače kršil obveznosti iz dela v splošno korist, ko je z napadenim sklepom odločilo, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada in stroški izvedenca - povečanje nagrade - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Kakšno naj bo povečanje, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Izvedenka v izvedenskem mnenju in v računu ni pojasnila v kakšnem deležu je uporabila strokovno literaturo v tujem jeziku.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz celotnega števila virov in v okviru teh približno polovice tujih virov. To utemeljuje pravilnost zaključka o 50 % povečanju za njihovo uporabo.