prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi - navodila za uporabo - neizročitev dokumentacije
Pritožnica je svoje stališče (o nepopolni izpolnitvi pogodbe) podkrepila z navedbo, da bi, če bi istočasno s tekalno stezo prejela tudi navodila za uporabo, „izkoristila poln potencial teh tekalnih stez in s tem svojim strankam nudila celotno podporo ...“. Kateri potencial ima v mislih, pa ni navedla. Zato niti s temi navedbami ni utemeljila svojega stališča, da je bila izpolnitev pogodbe s strani tožnice nepopolna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031011
SPZ člen 105. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 20. ZPP člen 458, 458/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - skupni del stavbe - posebni skupni deli v etažni lastnini - stroški skupnih delov stavbe - specificiran račun - spor majhne vrednosti
Toženkino stanovanje je priključeno na sistem centralnega ogrevanja, ki je splošni skupni del stavbe in mora plačati del stroškov, ki odpade nanjo glede na velikost njenega solastniškega deleža na skupnih delih stavbe. Gre za fiksne stroške, ki nastanejo ne glede na to, ali toženka svoje stanovanje ogreva s centralno kurjavo ali ne.
ZPP člen 70, 70-6, 247.. ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-12, 44a, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 25, 25-9, 54, 127, 129, 129/1, 135a, 135a/1, 135b, 135b/1, 155.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5.
izločitev izvedenca - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Po 247. členu ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP so okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti. Gre za okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke. Zgolj poslovna povezava sodnega izvedenca z zdravstveno ustanovo, ki naj tožnici ne bi nudil ustreznega zdravljenja, sama po sebi ni razlog za izločitev. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da celo dejstvo, ko je sodni izvedenec zdravnik, ki dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se stranka zdravi, samo po sebi ni okoliščina, ki bi vzbudila dvom v pristranskost. Ne predstavlja izvedenčevega vnaprejšnjega prepričanja, saj je mnenje dolžan podati v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj.
V konkretni zadevi možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, saj se operacija, ki je bila izvedena v tujini, rutinsko opravlja v Sloveniji. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav se nevrološki konzilij za operacijo zaradi vprašljivih učinkov sicer ni odločil, to samo po sebi ne pomeni izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. Potem, ko je lečeči nevrolog predlagal operativni poseg, se je tožnica sama odločila za operacijo v tujini, zato niso izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
Enako velja glede povračila stroškov zdravljenja po 44.b členu ZZVZZ, saj ni nikakršnega dvoma, da tožnica ni pridobila napotnice za operativno zdravljenje, zato na čakalni seznam za operacijo ni bila, niti ni mogla biti vpisana, temveč se je sama odločila za operacijo v tujini. Ker je šlo za bolnišnično zdravljenje, predhodne odobritve zavoda pa ni pridobila, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.
Pravica do zdravljenja v tujini ne zajema le zdravljenja, temveč tudi povračilo prevoznih stroškov v Slovenijo. Do povračila stroškov prevoza, četudi je nujen reševalni prevoz v smislu 54. člena POZZ, ker iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, je zavarovanec upravičen le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - nova pogodba o zaposlitvi
Stališče tožnika v pritožbi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2017 ne vpliva na reintegracijski zahtevek, ni pravilno. Res je, da se skladno s tretjim odstavkom 91. člena ZDR-1 v primeru nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, vendar pa je v obravnavanem primeru do prenehanja (nove) pogodbe o zaposlitvi prišlo že z (zakonito) odpovedjo z dne 27. 7. 2017. Pogodba o zaposlitvi z dne 20. 1. 2017 je bila med pravdnima strankama veljavno sklenjena, na njeni podlagi so se izvrševale pravice in obveznosti. To pa pomeni, da jo je tožena stranka zaradi tožnikovih kršitev delovnih in drugih pogodbenih obveznosti lahko odpovedala in da je tožniku na tej podlagi 11. 8. 2017 (zakonito) prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Ne glede na to, da je bilo kasneje ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove tožniku nezakonita, tožnika, ki mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo, ni mogoče vrniti nazaj na delo.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - začetek stečajnega postopka
Napačna je trditev pritožbe, da naj bi bilo o odpravnini že dokončno in pravnomočno odločeno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je tožnik ni izpodbijal. V odpovedi je bilo določeno le, da je upravičen do odpravnine, ki bo izračunana po vročitvi te odpovedi. Višina odpravnine v odpovedi ni bila določena, pa tudi če bi bila, to ne bi bila ovira za vtoževanje razlike, saj odpravnina ni predpisana sestavina odpovedi in tako zanjo tudi ne veljajo npr. roki za izpodbijanje odpovedi. Gre za denarno terjatev, ki se pravzaprav vtožuje ravno v primeru, ko odpoved učinkuje, delodajalec pa delavcu odreka pravico do odpravnine.
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje se glede sporne pravice do odpravnine upoštevajo tudi druge določbe zakona, npr. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. V tem je bistvo pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno upoštevalo dogovor strank v pogodbi o zaposlitvi o višji odpravnini, kot jo predvideva zakon.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - predmet dedovanja
Po ugotovitvi, da zapustnik ni lastnik obravnavane parcele, pač pa je lastnik njegov (prav tako) pokojni oče, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po zapustniku zavrnilo. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju bo obravnavalo v drugi zapuščinski zadevi.
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe na premičnine - neuspešen rubež - neizveden rubež - predlog upnika za ponovni rubež - aktivnost upnika
V skladu z 88. členom ZIZ je neuspešen tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež.
V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ lahko upnik v primeru neizvedenega rubeža v treh mesecih od dneva poskusa rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež; če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža (ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen) sodišče ustavi izvršbo. Zakon torej za vsakokratni nadaljnji poskus rubeža zahteva aktivnost upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalčeva nezmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo ali v subjektivno porušenem odnosu med strankama. Te okoliščine so predvsem tiste, ki so nastopile po podani odpovedi ali zaradi odpovedi. Le izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu v odpovedi. Vendar se to lahko presoja le v primeru, ko obstoj dejanskega stanja delavčevih ravnanj ni sporen (npr. takrat, ko je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030042
ZKP člen 435, 435/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 257, 257/1.
oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nepopolnost obtožnega predloga
Pritožnica z navedbami, da je bil obdolženec pred kakršnimkoli postopkom na zasebnem zemljišču dolžan preveriti, ali imajo vsi udeleženci postopka dokumente, očitno skuša konkretizirati zakonski znak opustitve uradne dolžnosti. S takšnimi pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da v obtožnem predlogu ni v zadostni meri konkretizirano, v čem naj bi obdolženec izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje uradnih pravic ali ne opravil uradne dolžnosti.
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v opisu kaznivega dejanja niso navedene okoliščine, ki bi kazale na obdolženčev namen pridobitve protipravne premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu oziroma oškodovanja drugega. Nasprotovati pa tudi ni mogoče zaključkom sodišča prve stopnje, da iz opisa dejanja v obtožnem predlogu ni mogoče razbrati, kakšno korist naj bi obdolženec z dejanjem pridobil oziroma kakšna škoda je nastala oškodovanki kot tožilki.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - diskriminacija
Tožena stranka je ustrezno obrazložila sklep o premestitvi, pri čemer je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU pristojno odločati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, ter je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, kar je bilo v konkretnem primeru izkazano.
Iz mnenja izvedenca gradbene stroke izhaja, da je predlagana delitev nepremičnin sicer tehnično izvedljiva, vendar ne brez določenih gradbenih posegov. Ker nasprotni udeleženec z le-temi ni soglašal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnini prodata in razdeli kupnina. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, in s tem povezanimi stroški. Ponovno sklicevanje predlagateljice na njen domnevno nerešen stanovanjski problem ter s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju ne more izpodbiti odločitve. Nasprotnega udeleženca tudi ne more izplačati, zato se ne more uspešno upirati civilni delitvi. Res je, da ima fizična delitev v naravi prednost pred civilno delitvijo, vendar je sodišče v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo.
OZ člen 59, 82, 82/1, 82/2, 332, 333, 364.. ZDR-1 člen 202.
vračilo stroškov izobraževanja - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - ugovor zastaranja terjatve
V zvezi s toženčevim ugovorom zastaranja terjatve je sodišče prve stopnje na podlagi določb 202. člena ZDR-1 in 364. člena OZ pravilno ugotovilo, da je s sprejemom ponudbe tožene stranke za obročno plačilo dolga toženec dolg iz naslova vračila stroškov izobraževanja pripoznal, zato je bilo zastaranje pretrgano, in tako v času vložitve tožbe 5-letni zastaralni rok še ni potekel.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določilo 8. člena pogodbe o izobraževanju, da je toženec po tem, ko pogodba o izobraževanju prenehala veljati, dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Pravilno je uporabilo določbe OZ o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in ugotovilo, da je zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o izobraževanju zaradi toženčeve neizpolnitve v 8. členu pogodbe podan temelj za povrnitev stroškov izobraževanja. To določilo je namreč skladno s skupnim namenom strank tolmačilo tako, da je toženec dolžan povrniti stroške izobraževanja, če zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (katerih glavna je prav dokončanje izobraževanja) pogodba skladno z voljo tožeče stranke preneha veljati. Ta je svojo voljo, da pogodba preneha veljati, izrazila z zavrnitvijo podaljšanja te pogodbe, s pozivi k povrnitvi stroškov, nastalih na njeni podlagi, ter z dogovarjanjem s tožencem, da bo nastale stroške poravnal obročno. Tudi iz ravnanja toženca samega izhaja, da je vseskozi (do vložitve odgovora na tožbo) štel, da je pogodba o izobraževanju zaradi njegove izpolnitve prenehala ter da je dolžan tožeči stranki povrniti stroške nedokončanega izobraževanja. Glede na to, da pogodbe, ki je že prenehala veljati, ni mogoče odpovedati, bi bila zahteva po izrecni odpovedi pogodbe kot predpostavke za terjanje vračila stroškov nerazumna in v nasprotju s temeljnimi načeli OZ: vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode ter predvsem načela izpolnitve obveznosti, po katerem so udeleženci obligacijskih razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev, ta pa ugasne samo s soglasno voljo udeležencev ali na podlagi zakona.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nastanek večje premoženjske škode
Konkretni opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen za vsakega obdolženca posebej, pri čemer morajo biti vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja jasno in določno opredeljeni. Ne zadošča, da je višina škode, kot eden izmed zakonskih znakov očitanega dejanja, konkretno navedena le pri opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolženemu C. C., na katero pa opisa dejanj, ki se očitata obdolženima A. A. in B. B., niti ne napotujeta.
Pritožnik z navedbami, s katerimi podaja predvsem obrazložitev obtožnega predloga in ki se nanašajo na vsebinsko presojo zadeve, ne izpodbija pravilnih razlogov sodišča prve stopnje za zavrženje obtožnega predloga, torej odsotnosti zakonskih znakov v opisu očitanih kaznivih dejanj.
Opis v obtožnem predlogu mora biti sestavljen tako, da so v njem konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pomeni, da mora biti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami opisano ravnanje obdolžencev, s katerimi naj bi storili očitano kaznivo dejanje.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 91/1, 111, 111/5, 121, 121/1, 124, 124/3.
nadomestilo za invalidnost - socialni spor - spor polne jurisdikcije - zastaralni rok
Socialni spor je praviloma spor polne jurisdikcije. Le izjemoma se izpodbijani upravni akt odpravi in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje. Po 1. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, le pod pogojem, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami.
Toženec v pritožbi nadalje pravilno izpostavlja, da je izpodbijana sodba zmotno utemeljena na 5. odstavku 111. člena v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPIZ-2, ki v obravnavani zadevi sploh nista uporabljiva. Po 5. odstavku 111. člena v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPIZ-2 se zapadli mesečni zneski nadomestila za invalidnost, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo. Določen je zastaralni rok za izplačilo dajatev v primerih, ko zavod ni izplačeval dajatve zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec pravice. Rok izplačila dospelih in neizplačanih dajatev je omejen na tri leta. Vendar obravnavana invalidska dajatev tožniku pred 1. 4. 2016 sploh še ni bila priznana, kaj šele da bi zapadla v izplačilo.
Zahtevek za izročitev pogodbe o zaposlitvi je utemeljen le, če delavcu pisna pogodba o zaposlitvi ni izročena, kar pomeni, če pisna pogodba o zaposlitvi ne obstaja, delo pa se opravlja na podlagi takšne pogodbe.
Delavec nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak mora najprej nasloviti zahtevo na delodajalca na podlagi prvega odstavka 200. člena ZDR-1.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Iz dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da je prejelo obvestilo okrajnega sodišča o izdanem sklepu o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožnici po uradni dolžnosti in da je navedeni sklep pravnomočen. Ob takšnem dejanskem stanju je bilo potrebno postopati po 3. točki 1. odstavka 206. člena ZPP. Citirana določba ZPP namreč sodišče izrecno zavezuje, da odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - stavka
Pritožbeno sodišče ob upoštevanju ugotovitev o tem, da za nenapovedano prekinitev dela obravnavanega dne niso bili izpolnjeni pogoji po ZStk za zakonito stavko, pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sporna prekinitev dela ni bila zakonita.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vedenje do direktorja tožene stranke v proizvodnji (s tem, ko je v času zaustavitve proizvodnje s stisnjeno pestjo in z dvignjeno roko nakazal, kot bi ga hotel udariti, pri tem pa istočasno kričal nanj in ga žalil), kjer bi morali delavci delati in kjer je bilo prisotnih približno 100 delavcev in le peščica vodilnih delavcev, utemeljeno štelo kot hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, pri čemer je tožnik ravnal najmanj s hudo malomarnostjo.
izredna denarna socialna pomoč - odškodninska odgovornost države
Pri presoji posameznih predpostavk odgovornosti države je potrebno upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastne narave delovanja njenih organov ter pri uporabi pravil splošnega obligacijskega prava paziti, da se uporabljajo prilagojeno značilnostim javno pravne odškodninske odgovornosti za ravnanja, v katerih država v razmerjih do posameznika nastopa kot organ oblasti (ex iure imperii). Kršitev 26. člena Ustave bi bila tako eventualno lahko podana le, če bi sodišče odločitev oprlo na stališče, ki bi bilo popolnoma nesprejemljivo.
ZDR-1 člen 128, 148, 148/6.. ZPP člen 286, 337, 337/2.. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja (2016) člen 45, 45/8.
neenakomerno razporejen delovni čas - pobotni ugovor - posebni pogoji dela - plačilo dodatka
Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela je zagotovljena z zakonom (128. člen ZDR-1), ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Ravno zato so delavci, če delajo v posebnih pogojih dela, do dodatkov upravičeni, čeprav kolektivna pogodba teh pravic ne ureja. V tem primeru je treba po stališču Vrhovnega sodišča RS izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.