ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 343, 343/4, 352.
prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi glede predhodnega vprašanja. Navedena zadeva je pravnomočno zaključena, zato je nastopil pogoj za nadaljevanje postopka. To pomeni, da pritožba prve toženke ni dopustna, saj nima (več) pravovarstvenega interesa za pritožbo.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031261
ZDSS-1 člen 70, 70/1.. ZIZ člen 272.
dodatek za pomoč in postrežbo - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanja, ki pomeni že izpolnitev tožbenega zahtevka. Zato začasna odredba ne sme biti taka, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari. Tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči ni namen izdajanja začasnih odredb v reševanju spora in odločitev o glavni stvari, ampak v zavarovanju določenega dejanskega stanja glede zavarovančeve terjatve, da bi se na tak način odstranilo ali vsaj zmanjšalo ogrožanje bodoče izvršbe. Ker je začasna odredba sredstvo zavarovanja, ne pa sredstvo izpolnitve zahtevka, začasne odredbe že načelno ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom. Iz vsebine predlagane začasne odredbe namreč izhaja, da je predlog začasne odredbe povsem identičen s tožbenim zahtevkom.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - obseg stečajne mase - premoženje, ki ni vključeno v stečajno maso
Preživnina, ki jo je bivši mož stečajne dolžnice dolžan plačevati za preživljanje skupnih otrok, ne spada v stečajno maso stečajne dolžnice in nima nikakršnega vpliva na končanje postopka osebnega stečaja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00033452
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/5.
delo v splošno korist - izvršitev kazni zapora - rok za opravo dela v splošno korist - kontradiktornost postopka - pravica do izjave
Obsojenec je bil pred sprejetjem izpodbijanega sklepa seznanjen z vsem relevantnim spisovnim gradivom in je imel vso možnost, da se do njega opredeli, česar pa ni storil. Zaradi takšnega postopanja prvega sodišča mu zato ni mogla biti odvzeta pravica do izjave in s tem bistveno kršene določbe kazenskega postopka.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - obseg prenosa - končna razdelitev premoženja - neunovčljivo premoženje
Pritožnik kot nov upnik z odstopom terjatve s strani prejšnjega upnika ni mogel pridobiti večje terjatve oziroma več pravic, kot je bila priznana prejšnjemu upniku, zato se upošteva zgolj terjatev upnika, ki obstoji oziroma v priznani višini. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče omejilo višino terjatve, ki je predmet prenosa, ter na upnika preneslo le eno od v prevzem ponujenih terjatev (tisto, ki je po oceni upravitelja najbolj likvidna). Namen instituta prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti po 374. členu ZFPPIPP, ni v okoriščenju / obogatitvi upnikov, pač pa v poplačilu njihovih (v stečajnem postopku priznanih) terjatev s premoženjem, ki ga ni bilo mogoče unovčiti.
ZPP člen 19, 19/2, 25, 25/1, 32, 32/2-7, 481, 481/1-1.
stvarna pristojnost - pristojnost v gospodarskih sporih - predhodni preizkus tožbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno le ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V primeru izdanega izpraznitvenega naloga se faza preizkusa zaključi z vročitvijo izpraznitvenega naloga toženi stranki. Po tem trenutku se sodišče ne more več po uradni dolžnosti izreči za stvarno nepristojno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM00029599
URS člen 34, 35. OZ člen 179, 299/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - relativno javna osebnost - duševne bolečine - pravica do svobode izražanja - objektivna žaljivost - resna kritika - tek zakonskih zamudnih obresti
Sporni zapis tožniku neupravičeno odreka spoštovanje in mu jemlje ugled, s čemer je nedopustno poseženo v njegovo osebno in strokovno integriteto, s tem pa tudi v njegovo čast in dobro ime. Ravnanje toženca je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča protipravno.
Že v besedilu obeh garancij je izrecno navedeno, da gre za brezpogojni garanciji oz. garanciji "na prvi poziv". V nadaljevanju besedila garancij pa tudi niso podani sklici na konkretna določila pogodbe iz temeljnega posla, ki po indijskem pravu utemeljujejo obstoj pogojne garancije in hkrati relativizirajo prvotno brezpogojno zavezo garanta. Zgolj obveznost podaje pisne izjave, v kateri je bil I. dolžan navesti, da je upnik kršil pogodbeno obveznost, in navesti vidik kršitve pogodbe, ne pomeni, da se sporni garanciji opredelita kot pogojni. Že dikcija zapisa, da mora I. predložiti pisno izjavo z navedbo, da je upnik kršil pogodbene obveznosti, po presoji višjega sodišča pomeni, da garanciji od I. nista terjali dokazovanja resničnosti očitane kršitve obveznosti iz temeljnega posla. Ob upoštevanju tipa oziroma vrste garancij - garanciji za dobro izvedbo del in po določbah dodatka h garancijama z dne 28. 12. 2013 tudi garanciji za vračilo plačanega predujma (temu pritožba ne nasprotuje) - je nujni oziroma neločljivi del unovčenja takšne garancije izjava, da je nasprotna stranka kršila obveznosti iz temeljnega posla. Vendar je to le formalni element, ki dolžniku - banki kot zavezancu za izplačilo garantiranega zneska sam po sebi nedvomno ne nalaga vsebinske presoje resničnosti trditev I. - upravičenca v pisni izjavi o upnikovih kršitvah.
Poglavitni pogoj za nepravo obnovo je, da se obsojenca sodi zaradi kaznivega dejanja storjenega pred ali med prestajanjem kazni zapora po prejšnji sodbi. Pri tem sploh ni relevantna okoliščina zakonske rehabilitacije in izbrisa obsodbe, ki jo sicer pritožbeno zatrjuje obsojenec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030087
ZIZ člen 65, 65/3, 192, 192/1, 192/2, 193. ZPP člen 7, 7/1, 212.
nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - dobrovernost - zloraba izvršbe - trditveno in dokazno breme
Tudi v kolikor bi tožnica na osnovi zatrjevanih vlaganj lastninsko pravico na sporni nepremičnini oziroma njenem idealnem delu na izviren način dejansko pridobila že pred prodajo te nepremičnine v izvršbi, kot pravno pravilna vzdrži prvostopenjska odločitev, da iz tega razloga izvršba na izpraznitev in izročitev sporne nepremičnine, za katero ima toženka kot lastnica izvršilni naslov (drugi odstavek 192. člena ZIZ), ni nedopustna.
Da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je bila priporočena cena storitev čistilnih servisov, ne vzdrži resne presoje. Prvič zato, ker sodišče izvaja dokaze, ki jih predlagajo stranke, za izjemo iz drugega odstavka 7. člena ZPP pa ne gre. Drugič zato, ker je to vprašanje pravno nepomembno. Cena pogodbenih del je bila dogovorjena, zato jo mora naročnik plačati (prvi odstavek 642. člena OZ), kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje in kot tudi pravilno navaja tožnik v odgovoru na pritožbo.
ZDOdv člen 8, 8/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13, 13/1.
stroški pravdnega postopka - odvetniška nagrada - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke - nastanek stroškovne obveznosti
Čeprav so bila procesna dejanja v tem pravdnem postopku opravljena pred uveljavitvijo spremembe OT je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00040251
ZGD-1 člen 498,498/1. OZ člen 421. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 7/1, 318, 318/1, 318/1-3.
tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - posojilo družbi namesto lastnega kapitala - odlog plačila terjatve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - cesija terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - obid kogentnega predpisa - ločitvena pravica - nesklepčna tožba nesklepčnost tožbe - izbris zemljiškega dolga
Gospodarsko ustreza posojilu tudi družbenikov odlog terjatve nasproti družbi. Iz tega razloga pravno dejanje odloga plačila dobička ob podani kapitalski neustreznosti družbe predstavlja nedovoljeno kapitalsko posojilo po prvem odstavku 498. člena ZGD-1. Za presojo, ali določeno pravno dejanje predstavlja kapitalsko posojilo po 498. členu ZGD-1, je namreč odločilen trenutek, ko je bila pravno dejanje izvedeno. Posojilo, dano v kriznih finančnih okoliščinah za družbo, se ipso iure prekvalificira v lasten kapital in se ne obravnava kot posojilo, ki bi ga družba kot posojilojemalka posojilodajalcu morala vrniti. Glede na to, da je za presojo ugovora kapitalskega posojila odločilen trenutek, kdaj je bilo posojilo dano, je ugovor po 498. členu ZGD-1 nastal že s trenutkom, ko je bilo pravno dejanje iz 498. člena ZGD-1 opravljeno. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati, kdaj je tožnica izvedela za odstop terjatve, saj se s cesijskim prenosom pravna narava terjatve ne spremeni. Nasprotna razlaga bi omogočala obid kogentne določbe 498. člena ZGD-1. S cesijo terjatev iz posojil, ki ustrezajo kriterijem iz 498. člena ZGD-1 na tretje osebe, bi se družbeniki, ki so družbi namesto lastnega kapitala zagotovili posojilo, izognili zakonsko predvideni sankciji in bili drugi upniki stečajnega dolžnika oškodovani. Če gre za zavarovalni zemljiški dolg (kot v obravnavanem primeru, ko je bil zemljiški dolg ustanovljen zaradi zavarovanja terjatve iz naslova bilančnega dobička) pridobi dolžnik s plačilom obveznosti iz zemljiškega dolga pravico do povratnega prenosa zemljiškega dolga. Ta pravica izvira iz zavarovalne pogodbe in tudi če ni izrecno omenjena, je mogoče domnevati obstoj takšnega implicitnega dogovora. Dolžnik lahko torej le na podlagi plačila določene obveznosti, za zavarovanje katere je bil ustanovljen zemljiški dolg, zahteva povratni prenos zemljiškega pisma.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - prihranki - premoženjsko stanje družinskih članov
Tožnikov sin ni oseba, katere materialni položaj je pri odločitvi oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati. Tožnik ga po ugotovitvi sodišča prve stopnje po zakonu ni dolžan preživljati (10. člen ZUPJS).
Sinovi prihranki se ne upoštevajo pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev.
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
V tem kontekstu ne drži, da citirana določba ZEKom-1 za toženca ne velja. Slednji v pritožbi pravilno opozarja, da se tudi Splošni pogoji uporabe storitev družb Skupine T. (priloga A7), ki jih je predložila tožnica, v Končnih določbah sklicujejo na drugi odstavek 129. člena ZEKom-1, ki poleg potrošnikov velja tudi za "druge osebe", ki se nanj lahko sklicujejo, če ravnajo v skladu s citirano zakonsko določbo.