Iz mnenja izvedenca gradbene stroke izhaja, da je predlagana delitev nepremičnin sicer tehnično izvedljiva, vendar ne brez določenih gradbenih posegov. Ker nasprotni udeleženec z le-temi ni soglašal, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da fizična delitev ni mogoča ter odločilo, da se nepremičnini prodata in razdeli kupnina. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno opozarja na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, in s tem povezanimi stroški. Ponovno sklicevanje predlagateljice na njen domnevno nerešen stanovanjski problem ter s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju ne more izpodbiti odločitve. Nasprotnega udeleženca tudi ne more izplačati, zato se ne more uspešno upirati civilni delitvi. Res je, da ima fizična delitev v naravi prednost pred civilno delitvijo, vendar je sodišče v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo.
Pritožnik z navedbami, s katerimi podaja predvsem obrazložitev obtožnega predloga in ki se nanašajo na vsebinsko presojo zadeve, ne izpodbija pravilnih razlogov sodišča prve stopnje za zavrženje obtožnega predloga, torej odsotnosti zakonskih znakov v opisu očitanih kaznivih dejanj.
Opis v obtožnem predlogu mora biti sestavljen tako, da so v njem konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pomeni, da mora biti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami opisano ravnanje obdolžencev, s katerimi naj bi storili očitano kaznivo dejanje.
Nošenje uniforme, spoštovanje Pravil SV in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze, ne dovoljujejo zaključka, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030042
ZKP člen 435, 435/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 257, 257/1.
oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nepopolnost obtožnega predloga
Pritožnica z navedbami, da je bil obdolženec pred kakršnimkoli postopkom na zasebnem zemljišču dolžan preveriti, ali imajo vsi udeleženci postopka dokumente, očitno skuša konkretizirati zakonski znak opustitve uradne dolžnosti. S takšnimi pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da v obtožnem predlogu ni v zadostni meri konkretizirano, v čem naj bi obdolženec izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje uradnih pravic ali ne opravil uradne dolžnosti.
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v opisu kaznivega dejanja niso navedene okoliščine, ki bi kazale na obdolženčev namen pridobitve protipravne premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu oziroma oškodovanja drugega. Nasprotovati pa tudi ni mogoče zaključkom sodišča prve stopnje, da iz opisa dejanja v obtožnem predlogu ni mogoče razbrati, kakšno korist naj bi obdolženec z dejanjem pridobil oziroma kakšna škoda je nastala oškodovanki kot tožilki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1 lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalčeva nezmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj na delo se lahko kaže v objektivni nezmožnosti zagotoviti ustrezno delo ali v subjektivno porušenem odnosu med strankama. Te okoliščine so predvsem tiste, ki so nastopile po podani odpovedi ali zaradi odpovedi. Le izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu v odpovedi. Vendar se to lahko presoja le v primeru, ko obstoj dejanskega stanja delavčevih ravnanj ni sporen (npr. takrat, ko je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno).
izvršba na premičnine - ustavitev izvršbe na premičnine - neuspešen rubež - neizveden rubež - predlog upnika za ponovni rubež - aktivnost upnika
V skladu z 88. členom ZIZ je neuspešen tisti rubež, pri katerem se ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Ni pa neuspešen rubež, ki ga izvršitelj ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti ali ker stvari ni na naslovu, ki ga je navedel upnik - v tem primeru gre za neizveden rubež.
V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ lahko upnik v primeru neizvedenega rubeža v treh mesecih od dneva poskusa rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, naj opravi ponovni rubež; če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža (ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen) sodišče ustavi izvršbo. Zakon torej za vsakokratni nadaljnji poskus rubeža zahteva aktivnost upnika.
ZDR-1 člen 6, 33, 34, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZVOP-1 člen 6, 16.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo osebnih podatkov
Tožnik navaja, da je bila očitana kršitev storjena dne 24. 5. 2018, Splošna uredba o varstvu podatkov (Uredba GDPR) pa je pričela veljati šele naslednji dan - 25. 5. 2018, zaradi česar vztraja, da mu ni mogoče očitati kršitve Uredbe GDPR. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se Uredba GDPR v času tožnikovega dejanja še ni uporabljala. To pomeni, da se je tožena stranka v odpovedi glede pravne kvalifikacije očitane kršitve delovne obveznosti resda sklicevala na nerelevantno pravno podlago, kar pa ni razlog za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Sodišče je namreč pri presoji zakonitosti odpovedi vezano na dejanske razloge odpovedi (drugi odstavek 87. člena ZDR-1), medtem ko pravna kvalifikacija teh razlogov ni nujna sestavina odpovedi, kar pa posledično pomeni, da je pravna kvalifikacija prepuščena sodišču. Sodišče prve stopnje je dejanske ugotovitve glede tožnikove kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ustrezno oprlo na 6. in 16. člen ZVOP-1 ter na določbe ZDR-1 o temeljnih obveznosti delavca (33., 34. in 37. člena ZDR-1), na kar se je sklicevala tudi tožena stranka v odpovedi.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - začetek stečajnega postopka
Napačna je trditev pritožbe, da naj bi bilo o odpravnini že dokončno in pravnomočno odločeno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je tožnik ni izpodbijal. V odpovedi je bilo določeno le, da je upravičen do odpravnine, ki bo izračunana po vročitvi te odpovedi. Višina odpravnine v odpovedi ni bila določena, pa tudi če bi bila, to ne bi bila ovira za vtoževanje razlike, saj odpravnina ni predpisana sestavina odpovedi in tako zanjo tudi ne veljajo npr. roki za izpodbijanje odpovedi. Gre za denarno terjatev, ki se pravzaprav vtožuje ravno v primeru, ko odpoved učinkuje, delodajalec pa delavcu odreka pravico do odpravnine.
V 106. členu ZDR-1 je določeno, da imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1. Gre za odločbo, ki pravzaprav zgolj pojasnjuje, da gre tudi tem delavcem (ne pa le tistim, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, kot je dikcija prvega odstavka 108. člena ZDR-1) pravico do odpravnine, ki po tretjem odstavku 108. člena ZDR-1 ne sme presegati 10-kratnika osnove (tj. povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo), če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Člen 106 ZDR-1 ni specialna določba, ki naj bi v povezavi s 108. členom ZDR-1 določal najvišjo možno odpravnino.
Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje se glede sporne pravice do odpravnine upoštevajo tudi druge določbe zakona, npr. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. V tem je bistvo pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno upoštevalo dogovor strank v pogodbi o zaposlitvi o višji odpravnini, kot jo predvideva zakon.
spor majhne vrednosti - plačilo šolske prehrane - obstoj pravnega temelja - dokaz o obstoju temelja
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek terjatve oziroma obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve, kar pa je v postopku dokazano in kar nenazadnje priznava tudi toženka sama. Obveznost plačila šolske malice nastane že s prijavo na šolsko prehrano, toženka pa ni trdila, da obroki niso bili zagotovljeni ali pa da so bili pravočasno odjavljeni.
ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.. ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 91, 91/1, 111, 111/5, 121, 121/1, 124, 124/3.
nadomestilo za invalidnost - socialni spor - spor polne jurisdikcije - zastaralni rok
Socialni spor je praviloma spor polne jurisdikcije. Le izjemoma se izpodbijani upravni akt odpravi in zadeva vrne v ponovno upravno odločanje. Po 1. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, le pod pogojem, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami.
Toženec v pritožbi nadalje pravilno izpostavlja, da je izpodbijana sodba zmotno utemeljena na 5. odstavku 111. člena v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPIZ-2, ki v obravnavani zadevi sploh nista uporabljiva. Po 5. odstavku 111. člena v zvezi s 1. odstavkom 91. člena ZPIZ-2 se zapadli mesečni zneski nadomestila za invalidnost, ki niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec, izplačajo največ za tri leta nazaj, računano od dneva vložitve zahteve za izplačilo. Določen je zastaralni rok za izplačilo dajatev v primerih, ko zavod ni izplačeval dajatve zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec pravice. Rok izplačila dospelih in neizplačanih dajatev je omejen na tri leta. Vendar obravnavana invalidska dajatev tožniku pred 1. 4. 2016 sploh še ni bila priznana, kaj šele da bi zapadla v izplačilo.
ZPP člen 70, 70-6, 247.. ZZVZZ-UPB3 člen 23, 23/1, 23/1-12, 44a, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 25, 25-9, 54, 127, 129, 129/1, 135a, 135a/1, 135b, 135b/1, 155.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 25, 25-5.
izločitev izvedenca - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Po 247. členu ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP so okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti. Gre za okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke. Zgolj poslovna povezava sodnega izvedenca z zdravstveno ustanovo, ki naj tožnici ne bi nudil ustreznega zdravljenja, sama po sebi ni razlog za izločitev. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da celo dejstvo, ko je sodni izvedenec zdravnik, ki dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se stranka zdravi, samo po sebi ni okoliščina, ki bi vzbudila dvom v pristranskost. Ne predstavlja izvedenčevega vnaprejšnjega prepričanja, saj je mnenje dolžan podati v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj.
V konkretni zadevi možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, saj se operacija, ki je bila izvedena v tujini, rutinsko opravlja v Sloveniji. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav se nevrološki konzilij za operacijo zaradi vprašljivih učinkov sicer ni odločil, to samo po sebi ne pomeni izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji. Potem, ko je lečeči nevrolog predlagal operativni poseg, se je tožnica sama odločila za operacijo v tujini, zato niso izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
Enako velja glede povračila stroškov zdravljenja po 44.b členu ZZVZZ, saj ni nikakršnega dvoma, da tožnica ni pridobila napotnice za operativno zdravljenje, zato na čakalni seznam za operacijo ni bila, niti ni mogla biti vpisana, temveč se je sama odločila za operacijo v tujini. Ker je šlo za bolnišnično zdravljenje, predhodne odobritve zavoda pa ni pridobila, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.
Pravica do zdravljenja v tujini ne zajema le zdravljenja, temveč tudi povračilo prevoznih stroškov v Slovenijo. Do povračila stroškov prevoza, četudi je nujen reševalni prevoz v smislu 54. člena POZZ, ker iz zdravstvenih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, je zavarovanec upravičen le, če so izpolnjeni zakonski pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
OZ člen 59, 82, 82/1, 82/2, 332, 333, 364.. ZDR-1 člen 202.
vračilo stroškov izobraževanja - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - ugovor zastaranja terjatve
V zvezi s toženčevim ugovorom zastaranja terjatve je sodišče prve stopnje na podlagi določb 202. člena ZDR-1 in 364. člena OZ pravilno ugotovilo, da je s sprejemom ponudbe tožene stranke za obročno plačilo dolga toženec dolg iz naslova vračila stroškov izobraževanja pripoznal, zato je bilo zastaranje pretrgano, in tako v času vložitve tožbe 5-letni zastaralni rok še ni potekel.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določilo 8. člena pogodbe o izobraževanju, da je toženec po tem, ko pogodba o izobraževanju prenehala veljati, dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Pravilno je uporabilo določbe OZ o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in ugotovilo, da je zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o izobraževanju zaradi toženčeve neizpolnitve v 8. členu pogodbe podan temelj za povrnitev stroškov izobraževanja. To določilo je namreč skladno s skupnim namenom strank tolmačilo tako, da je toženec dolžan povrniti stroške izobraževanja, če zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (katerih glavna je prav dokončanje izobraževanja) pogodba skladno z voljo tožeče stranke preneha veljati. Ta je svojo voljo, da pogodba preneha veljati, izrazila z zavrnitvijo podaljšanja te pogodbe, s pozivi k povrnitvi stroškov, nastalih na njeni podlagi, ter z dogovarjanjem s tožencem, da bo nastale stroške poravnal obročno. Tudi iz ravnanja toženca samega izhaja, da je vseskozi (do vložitve odgovora na tožbo) štel, da je pogodba o izobraževanju zaradi njegove izpolnitve prenehala ter da je dolžan tožeči stranki povrniti stroške nedokončanega izobraževanja. Glede na to, da pogodbe, ki je že prenehala veljati, ni mogoče odpovedati, bi bila zahteva po izrecni odpovedi pogodbe kot predpostavke za terjanje vračila stroškov nerazumna in v nasprotju s temeljnimi načeli OZ: vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode ter predvsem načela izpolnitve obveznosti, po katerem so udeleženci obligacijskih razmerij dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev, ta pa ugasne samo s soglasno voljo udeležencev ali na podlagi zakona.
Vrhovno sodišče je v novejši odločitvi opr. št. VIII Ips 214/2017 zavzelo stališče, da določba drugega odstavka 972. člena OZ dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar kolektivno nezgodno zavarovanje ni sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje oziroma da se v takem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec. To pomeni, da je za uporabo določbe tretjega odstavka 972. člena OZ odločilno, ali je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo in ne zadostuje zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačala premijo zanj.
poklicna rehabilitacija - izvedensko mnenje - denarno nadomestilo - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije
Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo opravičljivih zdravstvenih razlogov, zaradi katerih tožnica ni končala poklicne rehabilitacije, ki so navedeni v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, je utemeljeno štelo izpodbijane odločbe za pravilne in zakonite in tožničina tožbena zahtevka zavrnilo.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nastanek večje premoženjske škode
Konkretni opis kaznivega dejanja v izreku obtožnega akta mora biti sklepčen za vsakega obdolženca posebej, pri čemer morajo biti vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja jasno in določno opredeljeni. Ne zadošča, da je višina škode, kot eden izmed zakonskih znakov očitanega dejanja, konkretno navedena le pri opisu kaznivega dejanja, ki se očita obdolženemu C. C., na katero pa opisa dejanj, ki se očitata obdolženima A. A. in B. B., niti ne napotujeta.
podjemna pogodba - popravilo vozila - nekvalitetno in nestrokovno delo - servis vozila - jamčevanje za napake stvari - manjvrednost vozila - odstop od pogodbe - garancijski rok - sodni izvedenec - dokazovanje
Ugotovitve o številu prevoženih kilometrov in ohranjenosti vozila bi bile pomembne šele, če bi tožnik uspel dokazati, da mu je škoda nastala zaradi toženčevega nestrokovnega popravila. Vendar mu tega v predmetnem postopku ni uspelo dokazati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00030083
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 25.. PZ-UPB2 člen 535.. OZ-UPB1 člen 535.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - nakladnica - dogovor o izključni pristojnosti - dopustna pritožbena novota
Izključna pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti se delno razlikuje od izključne pristojnosti po določbah 24. člena Uredbe prav po tem, da lahko stranki dogovor spremenita. To lahko storita tudi s konkludentim ravnanjem, med ostalim tako, da se tožena stranka kljub temu, da tožba ni bila vložena pred sodiščem dogovorjene pristojnosti, spusti v pravdanje. V predmetni zadevi pa tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato ni mogoče ugotoviti, da bi se spustila v pravdanje. Če je tako, ugovor pristojnosti slovenskega sodišča zaradi izključne pristojnosti sodišča druge države, podan šele v pritožbi zoper zamudno sodbo, ni prepozen in ga je treba obravnavati.
ZIZ člen 9, 9/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 319, 322.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - dogovor o odpustu dolga
Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo s strani dolžnika ali na drug z zakonom določen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030405
ZFPPIPP člen 18, 18-1, 46, 47, 48, 48/3, 49, 244, 244/2, 269, 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 391. ZPP člen 13, 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. URS člen 33. DZ člen 83.
transakcijski račun - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - stečajna masa - izločitveni zahtevek - pridobitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - neprerekana dejstva - pravica do zasebne lastnine - nerelevantna dejstva - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojno obdobje - ožje povezana oseba - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - postopek osebnega stečaja - predhodno vprašanje - obseg skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, ne na posameznih delih, kot to uveljavlja pritožnica v tej zadevi. Ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja (bivših) zakoncev je predmet drugih postopkov in ga ni moč (parcialno) reševati v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.