ZPrCP člen 106, 106/3, 106/1. ZP-1 člen 156, 156-4.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - zdravniško potrdilo
Ne glede na to, da iz ambulantnega kartona, z dne 1. 7. 2019, ki ga je obdolženec tekom postopka predložil prvostopenjskemu sodišču, izhaja mnenje lečečega psihiatra, da obdolženec glede na urinske teste lahko vozi osebno vozilo, in da mu je dne 14. 10. 2019 bilo izdano zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, obdolženega ni mogoče razbremeniti odgovornosti za storjeni prekršek v času storitve prekrška. Tega ne bi bilo mogoče storiti niti s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke, ki bi podal mnenje o obdolženčevi telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu v času storitve prekrška, saj relevantna določba 3. člena Pravilnika predpisuje, da voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (v obravnavanem primeru obdolženec z metadonsko terapijo) lahko vozi vozilo (le), če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033186
OZ člen 83, 377, 377/1, 377/2. ZPP člen 190, 190/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o faktoringu - nepravi faktoring - pogodba o odkupu terjatev - regresna zaveza prodajalca - irelevančna teorija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - procesne obresti - oderuška pogodba - zavrnitev dokaznega predloga - razlaga pogodb - odtujitev terjatve med pravdo
V obravnavani zadevi je bil na podlagi navedenih Pogodb med strankama dogovorjen t. i. nepravi faktoring, pri katerem dobi klient (tožena stranka) takojšnje izplačilo za odstopljeno terjatev, ob morebitnem neplačilu dolžnika odstopljene terjatve pa lahko faktor (tožeča stranka) od klienta zahteva regres. Riziko neplačila dolžnika odstopljene terjatve torej trpi klient.
Ker sta se pravdni stranki s Pogodbo o odkupu terjatev dogovorili, da se zapadlost odkupljenih terjatev podaljša glede na rok v izjavi dolžnika, ki je sestavni del navedene Pogodbe, in ker sta ob njenem podpisu glede na vse zgoraj pojasnjeno nedvomno vedeli za to izjavo in bistven del njene vsebine (t. j. podaljšanje zapadlosti do 17. 4. 2017) ter z njo soglašali, ni moč slediti toženi stranki, da sedaj ta izjava naj ne bi bila del Pogodbe o odkupu terjatev, ker jo je prvič v pisni obliki videla šele v tem postopku.
Prišlo je do odtujitve dela vtoževane terjatve med pravdo, zato se ta lahko na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP nadaljuje in dokonča med istima pravdnima strankama, ne da bi zato morala tožeča stranka prilagoditi tožbeni zahtevek prehodu dela vtoževane terjatve na zavarovalnico. Ker tožeča stranka vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, za odločitev sodišča vprašanja, ki so povezana s samim prehodom terjatve, niso relevantna.
Gre za stvar ekonomske presoje posameznega gospodarskega subjekta, kakšnim rizikom se v civilnopravnem razmerju izpostavi. Nenazadnje je tožena stranka s podpisom zadevnih Pogodb soglašala, da bo tveganja v zvezi s tem nosila sama. V kolikor se posel ni izšel po njenih pričakovanjih oziroma pri presoji ekonomskih tveganj ni bila zadosti skrbna, se sedaj ne more sklicevati na svojo nezadostno izkušenost, še zlasti ne glede na dejstvo, da je s tožečo stranko predhodno že poslovno sodelovala in ji ni bilo neznano, kaj pomeni njena regresna zaveza.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 4, 4/2, 12, 12/1, 16, 17, 18.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - Uredba (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - evropski izvršilni naslov - evropski nalog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - identifikacija zahtevka - oznaka zahtevka - pouk o procesnih pravicah - postopkovna pravila - pravni pouk - obvezno zastopanje po odvetniku - kontradiktorni postopek - kontradiktornost izvršilnega postopka
Kot evropski nalog za izvršbo se lahko potrdi zgolj sodna odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem so bile dolžniku dane zadostne informacije o zahtevku, o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, ter o posledicah nesodelovanja v postopku oziroma odsotnosti ugovora. Na ta način se preveri, če odločitev dolžnika ostati pasiven (dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala) temelji na ustreznih informacijah, saj je samo v tem primeru njen molk upravičeno šteti za (pasivno) soglasje. Zgolj oznaka verodostojne listine z datumom njene izdaje in zapadlostjo ter zneskom terjatve temelja zahtevka ne opredeljuje, njegovo opredelitev pa Uredba zahteva. Ker dolžnici že vse ustrezne informacije o zahtevku niso bile zagotovljene, je že to zadosten razlog za zavrnitev predloga za potrditev sklepa o izvršbi kot evropskega naloga za izvršbo.
Dolžnica je bila prikrajšana tudi za pravico do opozorila, da neugovarjanje sklepu o izvršbi v za to določenem ugovornem roku pomeni, da se bo sklep izvršil, kot tudi za jasno opozorilo, da jo bo v primeru odsotnosti ugovora zoper sklep o izvršbi bremenilo tudi plačilo stroškov v zvezi s sodnim postopkom. Dolžnici tudi ni bilo pojasnjeno, ali jo mora pri vložitvi ugovora obvezno zastopati odvetnik. Pravni pouk sklepa o izvršbi je vseboval pouk o obveznosti predložitve pooblastila v primeru zastopanja v ugovornem postopku po odvetniku, ne pa tudi pojasnila, ali je tako zastopanje obvezno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - sklep o odpustu obveznosti
Preizkusno obdobje je bilo stečajni dolžnici določeno že s sklepom z dne 29. 4. 2019. Tedaj je bil začet postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in določeno preizkusno obdobje 6 mesecev, ki je z dnem 29. 10. 2019 že poteklo. Pritožnik bi z razlogi, ki jih uveljavlja sedaj v pritožbi zoper sklep o odpustu obveznosti z dne 4. 11. 2019, eventualno lahko uspel v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče določilo preizkusno obdobje, to je zoper sklep z dne 29. 4. 2019, česar pa ni storil. Ne more pa s takimi razlogi pritožnik več uspeti v okviru pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po poteku preizkusne dobe odločilo o samem odpustu obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030730
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 129a, 129a/2, 137, 137/6, 285č, 285č/6, 371, 371/1, 371/1-11.
skrajšani postopek - obvestilo o pritožbeni seji - nevarna vožnja v cestnem prometu - priznanje krivde - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - nevezanost na predlog državnega tožilca - varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja - kategorije vozil - delo v splošno korist
V skrajšanem postopku predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Člen 285.č ZKP določa, da v sodbi, s katero se obdolženec spozna za krivega, sodišče ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec. Navedena določba je umeščena v poglavje o predobravnavnem naroku, pri čemer omejitev iz citiranega člena velja, v kolikor je obdolženec krivdo priznal po danem kaznovalnem predlogu tožilstva. Sodišče prve stopnje obdolžencu ne bi smelo izreči strožje kazenske sankcije samo, v kolikor bi kaznivo dejanje priznal po tem, ko bi bil seznanjen s kaznovalnim predlogom državnega tožilca. Dejstvo, da je slednji v končni besedi prvič podal kaznovalni predlog ne pomeni, da bi mu moralo sodišče slediti oziroma obdolžencu izreči predlagano ali milejšo kazensko sankcijo.
vsebina pooblastila - splošno pooblastilo - posebno pooblastilo - obseg pooblastitve - pogodba o poravnavi - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - skrbnost dobrega strokovnjaka - aktivna legitimacija
Na podlagi splošnega pooblastila je pooblaščenec upravičen sklepati vse pravne posle, ki spadajo v redno poslovanje oziroma za katere ni zakonske zahteve po posebnem pooblastilu.
Nujna elementa pogodbe o poravnavi sta spor ali negotovost med strankama posla in medsebojno vzajemno popuščanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030232
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/4.
pogodba o šolanju - uporaba tujega prava - dogovor o uporabi tujega prava - švicarsko pravo - potrošniška pogodba - mandatna pogodba - najemna pogodba - mešana pogodba - odpoved pogodbenega razmerja - pravica do odstopa od pogodbe - neprimeren čas - škodljive posledice - nastanek škode - pogodbena kazen - vrnitev plačanega zneska - kogentna narava določb - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - več pooblaščencev
Pravdni stranki sta sklenili internatsko pogodbo (pogodba o šolanju oziroma internatu), pri kateri gre, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, po stališču švicarske sodne prakse za mešano pogodbo, za katero se predvsem uporabljajo pravila mandatnih pogodb, vključno s pravico do odpovedi ob vsakem času, pa tudi dolžnostjo nadomestitve škode nasprotni stranki v primeru odstopa ob neprimernem času (prvi in drugi odstavek 404. člena švicarskega Obligationerecht (OR)).
Ključno je vprašanje, ali je imel tožnik pravico odstopiti od pogodbe in ali zato upravičeno zahteva od toženke vrnitev že plačanega zneska. Gre torej za vprašanje veljavnosti/obstoja celotne pogodbe in ne torej za spor zgolj o tisti komponenti, ki se nanaša na nastanitev. Čim je tako, pa je treba uporabiti pravila tiste pogodbe, katere elementi prevladujejo, torej mandatne pogodbe, oziroma imajo pravila mandatne pogodbe prednost pred pravili najemne pogodbe.
Pravilno je stališče, da ni mogoče šteti, da je odpoved dana ob neprimernem času v primeru, ko je izkazano, da lahko internat (šola) zaradi velikega povpraševanja po njenih storitvah prosto mesto zapolni z novim dijakom do začetka semestra, nastanek druge, konkretne škode oziroma stroškov zaradi odpovedi ob neugodnem času pa ni izkazan.
Glede na kogentno naravo določbe 404. člena OR, v skladu s katero lahko stranki kadarkoli odpovesta mandatno pogodbo, ni mogoče z mandatno pogodbo vnaprej določiti, kdaj je neprimernem čas za odpoved pogodbe, oziroma ni mogoče določiti kot odpoved pogodbe ob neprimernem času odpovedi, ki to dejansko ni, saj bi to po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pomenilo prepovedano omejevanje (mandantove) pravice do odstopa od pogodbe. Dogovor o pogodbeni kazni v primeru mandatne pogodbe je zaradi kogentne narave 404. člena OR veljaven le, če je pogodbena kazen dogovorjena za primer odpovedi ob neprimernem času, o odpovedi pogodbe ob neprimernem času pa lahko govorimo le, če nasprotni stranki zaradi odpovedi nastanejo škodljive posledice, ki v primeru pravočasne odpovedi (odpovedi ob primernem času) ne bi nastale.
V primeru, ko ima stranka enega pooblaščenca iz območja sodišča, drugega pa zunaj tega območja, namreč ni mogoče šteti, da so bile za izbiro odvetnika zunaj območja sodišča podane posebne okoliščine, ki opravičujejo, da se presežek stroškov, ki nastane zaradi strankine izbire odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
zapuščinska zadeva - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo domske oskrbe - prijava terjatve - občina kot stranka postopka
Sodišče bi moralo občino glede na priglasitev omejitve dedovanja zaradi plačevanja domske oskrbnine šteti za stranko postopka.
razrešitev upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - res iudicata - stranke glavnega postopka - stranke glavnega stečajnega postopka - posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da A. M. nima procesne legitimacije za vložitev predloga za razrešitev upraviteljice, ker ni prijavil terjatve v stečajnem postopku (56. člen ZFPPIPP), niti njegova terjatev ni bila preizkušena v skladu z tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o predlogu A. M. za razrešitev upraviteljice z dne 3. 5. 2019 in sicer s sklepom z dne 7. 11. 2019. Ponovno odločanje o utemeljenosti istega predloga ni dopustno.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 609, 610, 610/1, 614, 614/2, 614/3. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za izvedenca - menjalno razmerje - poravnalni odbor
Predujem je določen na podlagi Pravilnika o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora. Sodišče mora predhodno zagotoviti ustrezno višino predujma skladno s pravilnikom za vsa dejanja, ki jih poravnalni odbor lahko izvede in so v okviru Pravilnika ovrednotena. S tem sodišče zagotovi ustrezna denarna sredstva za plačilo vseh morebitnih stroškov poravnalnega odbora.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki - sprememba stikov - izvrševanje stikov - otrokova korist
Pritožnica je želela spremembo stikov tako, da deklica med počitnicami kar petkrat ne bi imela stikov z očetom, in to kljub temu, da so čimbolj kontinuirani in neprekinjeni stiki med otrokom in tistim od staršev, pri katerem otrok ne živi, zagotovo v korist otroka. Stiki so že tako ali tako določeni v minimalnem obsegu, zato morajo potekati vsaj redno. Samo takšni stiki so namreč deklici v korist, kar vse izhaja tudi iz poročila centra za socialno delo o poteku stikov pod nadzorom. Deklica ima z očetom vzpostavljen dober odnos, na stikih ni izražala nikakršnih znakov stiske ali neugodnega počutja v odnosu do očeta. Dolžnost matere, ki ji je deklica zaupana v varstvo in vzgojo, je bila, da počitnikovanje deklice ustrezno prilagodi tako, da bi stiki z očetom, ki so določeni v minimalnem obsegu, lahko nemoteno potekali.
Jasen in natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu je bistven. Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Obravnavani izrek pa terja od izvršilnega sodišča prav slednje, saj bi moralo ugotavljati stanje pred nastalim motenjem posesti, kar je sicer bila vsebina postopka, v katerem je upnik pridobil izvršilni naslov.
ZGD-1 je glede veljavnosti tako sklenjenih pogodb izredno jasen in ne pušča nobenih dvomov. Skladno z 38.a členom ZGD-1 (nasprotje interesov) bi lahko po četrtem odstavku omenjenega člena kot poslovodja toženke takšno pogodbo sklenil le s soglasjem skupščine toženke, pri čemer se, če omenjeno soglasje ni bilo dano, po osmem odstavku 38.a člena ZGD-1 šteje, da je pravni posel ničen oziroma da je pogodba nična. V primeru enoosebnih družb, kot je toženka, bi moral poslovodja za veljavno sklenitev sporne pogodbe pridobiti sklep edine družbenice, ki bi moral biti ne samo sprejet, ampak skladno z deseto alinejo 505. člena ZGD-1 in v zvezi z 38.a členom ZGD-1 ter predvsem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 526. člena ZGD-1 še vpisan v knjigo sklepov (le-to potrjuje notar oziroma jo v elektronski obliki vodi notarska zbornica), saj morebitni sklepi v izpostavljeni smeri, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Namen 38.a člena ZGD-1 je lahko dosežen šele, ko da edini družbenik enoosebne d.o.o.. (formalno) soglasje za sklenitev konkretne pogodbe. In od vsakega poslovodje je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo zavoljo veljavnosti tovrstnih pogodb sledil določbam ZGD-1 ter pridobil ustrezno soglasje edinega družbenika, katerega interesi niso nujno enaki interesom njegovih neposrednih ali posrednih lastnikov. Povedano drugače, potrebno je (formalno) soglasje edinega družbenika, ki ga morebitno soglasje njegovih posrednih ali neposrednih lastnikov ne more preprosto nadomestiti.
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 103, 103/7, 104, 104/9, 105, 105/3, 119, 119/6, 126, 126/2, 355, 355/2, 355/2-7, 356, 356/1, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 21.
stroški upravitelja - stroški stečajnega upravitelja - materialni stroški - stroški poslovanja - kilometrina - stroški prevoza - vrste stroškov stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - ugovor stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - dovoljenost ugovora - pravni interes stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upravitelju je po ZFPPIPP dana pravica do pritožbe le tedaj, kadar gre za odločitev sodišča, ki zadeva njega osebno in posega v njegove pravice in njegov pravni položaj. Izrecno mu daje pravico do pritožbe zoper sklepe o nagradi (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP) in o njegovih stroških (tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP), ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi (šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 427, 427/1-1, 427/1-2. ZSReg člen 19. ZUstS člen 40, 40/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - izpodbijanje domneve o obstoju izbrisnega razloga - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja se lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3. ZZZDR člen 59, 59/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporen obseg zapuščinskega premoženja - spor o velikosti deležev - skupno premoženje zakoncev - izločitev dela premoženja - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - manj verjetna pravica dediča
Ob neprerekanem dejstvu, da je zapustnik premoženje ustvarjal tudi v prejšnjem zakonu z bivšo ženo, ne morejo zadostovati pavšalne trditve dedinje (zapustnikove vdove) oziroma zgolj navedba zakonskega besedila o pridobivanju skupnega premoženja. Dedinja bi morala premoženje, za katerega šteje, da je bilo pridobljeno v času njene zakonske zveze z zapustnikom, konkretno opredeliti in pri njem izločevati polovični delež. Le v tem primeru bi lahko bila upoštevana zakonska domneva iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00030083
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 25.. PZ-UPB2 člen 535.. OZ-UPB1 člen 535.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - nakladnica - dogovor o izključni pristojnosti - dopustna pritožbena novota
Izključna pristojnost na podlagi dogovora o pristojnosti se delno razlikuje od izključne pristojnosti po določbah 24. člena Uredbe prav po tem, da lahko stranki dogovor spremenita. To lahko storita tudi s konkludentim ravnanjem, med ostalim tako, da se tožena stranka kljub temu, da tožba ni bila vložena pred sodiščem dogovorjene pristojnosti, spusti v pravdanje. V predmetni zadevi pa tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zato ni mogoče ugotoviti, da bi se spustila v pravdanje. Če je tako, ugovor pristojnosti slovenskega sodišča zaradi izključne pristojnosti sodišča druge države, podan šele v pritožbi zoper zamudno sodbo, ni prepozen in ga je treba obravnavati.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.