delitev stvari v solastnini - delitev nepremičnin - način delitve - fizična delitev - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - soglasje solastnikov - pravica zahtevati delitev
Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve), da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030408
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 247, 254, 254/3.
delitev solastnine - fizična delitev - civilna delitev - upravičen interes solastnikov - vlaganja v nepremičnino - posel, ki presega redno upravljanje - soglasje solastnikov - določitev vrednosti nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - imenovanje drugega izvedenca - izločitev izvedenca - prodaja (nepremičnine) - cenitev nepremične - primerljiva tržna vrednost
Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni enoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, nepremičnina ni (pravno) deljiva.
V primeru, ko fizična delitev ni mogoča, pride na vrsto civilna delitev, s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine. Lahko pa sodišče namesto tega odloči, da stvar v celoti pripade tistemu solastniku, ki za to izkaže upravičeni interes, ob izplačilu drugih solastnikov.
V obravnavanem primeru se za prevzem celotne stvari potegujeta oba solastnika. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima prednost predlagateljica. Njen solastni delež je sedemkrat večji od pritožnikovega. Tako veliko razliko v velikosti solastnih deležev bi bilo pri presoji upravičenega interesa mogoče uravnotežiti z dejstvom, da je manjšinski solastnik do delitve sam uporabljal in vdrževal solastno stvar, nadalje z njegovimi upoštevanja vrednimi potrebami, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja in podobno. Nasprotni udeleženec obstoja takšnih okoliščin na svoji strani ni izkazal.
V okviru določbe 3. člena ZIZ mora sodišče preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu. Zmanjšanje terjatve zaradi poplačevanja s strani enega solidarnega dolžnika vpliva tudi na obseg terjatve zoper drugega solidarnega dolžnika. V primerih, ko sodišče ve, da se ista terjatev poplačuje v več ločenih postopkih, mora paziti na to, kdaj in koliko je terjatev upnika poplačana.
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 108/4, 108/5. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 209, 209/1, 209/4, 299, 299/1. OZ člen 1019, 1019/1. SPZ člen 150, 150/2.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino - uporaba ZUreP-2 - odgovornost razlastitvenega upravičenca - subsidiarna odgovornost razlastitvenega upravičenca - odvzem stvarne pravice - imetnik stvarne pravice - hipoteka - nedeljivost hipoteke - poroštvo
ZUreP-2 velja od 17. 11. 2017, v uporabi pa je od 1. 6. 2018. V prvem odstavku 299. člena določa, da z dnem njegove uveljavitve prenehata veljati ZUreP-1 in ZUPUDPP, pri čemer se še uporabljata do začetka njegove uporabe, torej do 1. 6. 2018. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 2. 7. 2019, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede na navedeno določbo pri odločitvi upoštevati določbe ZUreP-2.
ZGD-1 je glede veljavnosti tako sklenjenih pogodb izredno jasen in ne pušča nobenih dvomov. Skladno z 38.a členom ZGD-1 (nasprotje interesov) bi lahko po četrtem odstavku omenjenega člena kot poslovodja toženke takšno pogodbo sklenil le s soglasjem skupščine toženke, pri čemer se, če omenjeno soglasje ni bilo dano, po osmem odstavku 38.a člena ZGD-1 šteje, da je pravni posel ničen oziroma da je pogodba nična. V primeru enoosebnih družb, kot je toženka, bi moral poslovodja za veljavno sklenitev sporne pogodbe pridobiti sklep edine družbenice, ki bi moral biti ne samo sprejet, ampak skladno z deseto alinejo 505. člena ZGD-1 in v zvezi z 38.a členom ZGD-1 ter predvsem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 526. člena ZGD-1 še vpisan v knjigo sklepov (le-to potrjuje notar oziroma jo v elektronski obliki vodi notarska zbornica), saj morebitni sklepi v izpostavljeni smeri, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. Namen 38.a člena ZGD-1 je lahko dosežen šele, ko da edini družbenik enoosebne d.o.o.. (formalno) soglasje za sklenitev konkretne pogodbe. In od vsakega poslovodje je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo zavoljo veljavnosti tovrstnih pogodb sledil določbam ZGD-1 ter pridobil ustrezno soglasje edinega družbenika, katerega interesi niso nujno enaki interesom njegovih neposrednih ali posrednih lastnikov. Povedano drugače, potrebno je (formalno) soglasje edinega družbenika, ki ga morebitno soglasje njegovih posrednih ali neposrednih lastnikov ne more preprosto nadomestiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051379
OZ člen 179, 179/1. KZ-1 člen 191, 191/1. ZPP člen 8, 14, 214, 258, 258/2, 262, 262/2.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina - kaznivo dejanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - izpovedba priče - zavrnitev dokaza - dolžnost izvedbe dokaza - primernost dokaznega sredstva - trditvena in dokazna podlaga ugovora - dokaz z zaslišanjem strank - dokazila za izostanek - občutek ogroženosti - načelo ekonomičnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - civilna odgovornost
Civilna odgovornost je strožja od kazenske in če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca, iz istega dejanja izvira tudi strožja civilna odgovornost storilca. Pravdno sodišče je torej vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je s protipravnim ravnanjem toženca nastala prepovedana posledica – poseg v tožničino telesno in duševno integriteto, ki ustreza ugotovljenemu kaznivemu dejanju.
Denarna odškodnina za duševne bolečine za vse navedene oblike nepremoženjske škode se priznava le, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja in trajanje bolečin oziroma strahu opravičujejo, da se z denarnim zadoščenjem vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnovesje.
ZIZ člen 9, 9/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 319, 322.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - dogovor o odpustu dolga
Upnica za sporno terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom, zato bi njena terjatev lahko prenehala le z izpolnitvijo s strani dolžnika ali na drug z zakonom določen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030405
ZFPPIPP člen 18, 18-1, 46, 47, 48, 48/3, 49, 244, 244/2, 269, 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 391. ZPP člen 13, 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 255, 256, 257, 258, 259, 260. URS člen 33. DZ člen 83.
transakcijski račun - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - stečajna masa - izločitveni zahtevek - pridobitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - neprerekana dejstva - pravica do zasebne lastnine - nerelevantna dejstva - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojno obdobje - ožje povezana oseba - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - postopek osebnega stečaja - predhodno vprašanje - obseg skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Postopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka po vsebini zahtevki toženke kot bivše zakonske žene dolžnika iz naslova skupnega premoženja) so lahko predmet stečajnega postopka. Pridobitev skupnega premoženja je originaren način pridobitve lastninske pravice na premoženju, ne na posameznih delih, kot to uveljavlja pritožnica v tej zadevi. Ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja (bivših) zakoncev je predmet drugih postopkov in ga ni moč (parcialno) reševati v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 103, 103/7, 104, 104/9, 105, 105/3, 119, 119/6, 126, 126/2, 355, 355/2, 355/2-7, 356, 356/1, 356/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 21.
stroški upravitelja - stroški stečajnega upravitelja - materialni stroški - stroški poslovanja - kilometrina - stroški prevoza - vrste stroškov stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - ugovor stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - nedovoljen ugovor - dovoljenost ugovora - pravni interes stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Upravitelju je po ZFPPIPP dana pravica do pritožbe le tedaj, kadar gre za odločitev sodišča, ki zadeva njega osebno in posega v njegove pravice in njegov pravni položaj. Izrecno mu daje pravico do pritožbe zoper sklepe o nagradi (deveti odstavek 104. člena ZFPPIPP) in o njegovih stroških (tretji odstavek 105. člena ZFPPIPP), ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi (šesti odstavek 119. člena ZFPPIPP).
SPZ sicer omogoča prestavitev/spremembo obstoječe nujne poti, a le lastniku nepremičnine, ki je z njo obremenjena (90. člen SPZ), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne. Nima pa te pravice lastnik tiste nepremičnine, v korist katere je nujna pot ustanovljena.
ničnost kupoprodajne pogodbe - zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazna moč javne listine - vročilnica kot izkaz osebne vročitve
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo in pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno (224. člen ZPP). Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se nanaša tudi na dejstvo, da je vročilnico podpisal naslovnik, oziroma za sprejem pošiljk pri naslovniku pooblaščena oseba. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje (saj bi se s tem izničil učinek zakonske domneve, ki je prav v prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko). Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbah zatrjevano dejstvo, da vročilnic ni podpisala pooblaščena oseba, je bilo torej v celoti na strani toženih strank, ki pa v obravnavani smeri nista navedli nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti nista za svoje trditve ponudili nobenega dokaza
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-1, 272/3. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje nedenarnih terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda - trditveno in dokazno breme
Čeprav za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve zadošča objektivna nevarnost, mora biti ta dejanska oziroma konkretna. Res je, da na nevarnost lahko kažejo tudi pretekla dolžnikova dejanja ali opustitve in ne le bodoče okoliščine, ki bi utegnile vplivati na realizacijo pričakovanega sodnega varstva.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42a, 42a/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 4, 4/2, 12, 12/1, 16, 17, 18.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - Uredba (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - evropski izvršilni naslov - evropski nalog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - identifikacija zahtevka - oznaka zahtevka - pouk o procesnih pravicah - postopkovna pravila - pravni pouk - obvezno zastopanje po odvetniku - kontradiktorni postopek - kontradiktornost izvršilnega postopka
Kot evropski nalog za izvršbo se lahko potrdi zgolj sodna odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem so bile dolžniku dane zadostne informacije o zahtevku, o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, ter o posledicah nesodelovanja v postopku oziroma odsotnosti ugovora. Na ta način se preveri, če odločitev dolžnika ostati pasiven (dolžnica sklepu o izvršbi ni ugovarjala) temelji na ustreznih informacijah, saj je samo v tem primeru njen molk upravičeno šteti za (pasivno) soglasje. Zgolj oznaka verodostojne listine z datumom njene izdaje in zapadlostjo ter zneskom terjatve temelja zahtevka ne opredeljuje, njegovo opredelitev pa Uredba zahteva. Ker dolžnici že vse ustrezne informacije o zahtevku niso bile zagotovljene, je že to zadosten razlog za zavrnitev predloga za potrditev sklepa o izvršbi kot evropskega naloga za izvršbo.
Dolžnica je bila prikrajšana tudi za pravico do opozorila, da neugovarjanje sklepu o izvršbi v za to določenem ugovornem roku pomeni, da se bo sklep izvršil, kot tudi za jasno opozorilo, da jo bo v primeru odsotnosti ugovora zoper sklep o izvršbi bremenilo tudi plačilo stroškov v zvezi s sodnim postopkom. Dolžnici tudi ni bilo pojasnjeno, ali jo mora pri vložitvi ugovora obvezno zastopati odvetnik. Pravni pouk sklepa o izvršbi je vseboval pouk o obveznosti predložitve pooblastila v primeru zastopanja v ugovornem postopku po odvetniku, ne pa tudi pojasnila, ali je tako zastopanje obvezno.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - delo v kuhinji - organizacija dela - izvedenec za varstvo pri delu - dokazna ocena
Znanje o pravilnem higienskem in sanitarnem ravnanju s hrano in prehrambenimi izdelki tožnici ne bi pomagalo izogniti se škodnemu dogodku. Njena teza, da do nezgode ne bi prišlo, če tega dne ne bi bila razporejena v kuhinjo, je zgrešena. Naravna vzročnost kot predpostavka za odškodninsko odgovornost je tako v pravni teoriji kot v sodni praksi že opuščena. Upoštevni so namreč le pravno odločilni oziroma adekvatni vzroki za nastalo škodo. Za naključnost trka, iz katerega izvira tožničina škoda, ne odgovarja toženkin zavarovanec. Sicer pa mora vsakdo predvsem sam poskrbeti za svojo varnost. To velja tudi za tožnico, ki bi morala pri izstopu iz čajne kuhinje gledati, kam stopa, oziroma svoje gibanje prilagoditi konkretnim okoliščinam.
dopolnilna sodba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe - pravno sredstvo - zamuda roka - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, naj se sodba dopolni (325. člen ZPP). Pritožba (zoper odločitev o drugem delu tožbenega zahtevka oziroma celo o zahtevku druge stranke) ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o delu zahtevka oziroma o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Rok, v katerem bi pritožnik lahko predlagal izdajo dopolnilne sodbe, pa je ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 403, 403/1. DZ člen 4.
ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - obstoj zunajzakonske skupnosti - kreditna obveznost - zmanjšanje premoženja - skupno premoženje - dolžina preizkusnega obdobja - kaznovanje dolžnika - zaposlenost - pogrebni stroški
Dolžnica je v postopku trdila, da z A. A. nimata zunajzakonske skupnosti, kar je že prej navedla tudi upraviteljica. Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa pomeni, da mora taka skupnost vsebovati vse elemente, kot jih vsebuje tudi zakonska zveza, še posebej pomembno pa je tudi skupno ustvarjanje in v bistvu skupno razpolaganje z dohodki. Tudi dejstvo, da se je dolžnica s partnerjem A. A. dogovorila, da mu bo vrnila sredstva, ki jih je dal za materin pogreb, kaže na to, da take skupnosti med njima ni bilo, saj je sicer v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti povsem normalno, da stroške plača pač tisti, ki ima za to sredstva. Popolnoma nerazumna pa je razlaga upnika, da naj bi se upoštevalo, da je kredit, ki ga je sicer najel A. A. za osebno vozilo, vsaj do polovice najela tudi stečajna dolžnica. S tem bi odgovornost za njegova ravnanja popolnoma prenesli na dolžnico, ki naj bi s tem ravnala v nasprotju z zakonskimi določili. Tudi če bi zunajzakonska skupnost obstajala in bi bilo morda (tako kot je bilo v zvezi s skupnim premoženjem z upnikom) razsojeno, da je kredit do polovice dolžna vrniti ona, pa njej nikakor ni mogoče pripisati odgovornosti za sklenitev kreditne pogodbe ali zmanjšanje skupnega premoženja. Dolžnica pač te pogodbe ni sklenila, prav tako pa dejstvo, da je avto hčerin, še ne pomeni, da ga ne bi smela voziti tudi dolžnica.
Glede pogrebnine in posmrtnine je sodišče prve stopnje povsem zadostno pojasnilo, da tudi če bi jih dolžnica zahtevala, ta sredstva ne bi spadala v stečajno maso. Porabila bi jih lahko le za pogreb, tako da ta njena "nezahteva" ni imela vpliva na položaj upnika. Če pa se je dolžnica zavezala, da bo znesek stroškov pogreba, ki jih je namesto nje plačal A. A., le-temu povrnila, pa tu ne gre za nikakršno zavezo, s katero bi dolžnica zmanjševala svoje premoženje ali kakorkoli vplivala na stečajno maso.
Na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev.
SPZ člen 70, 70/5. ZZZDR člen 60. ZNP člen 128, 128/2.
delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - napotitev na pravdo - sporna dejstva
Sodišče prve stopnje bi moralo glede spornih dejstev tistega udeleženca, ki je zatrjeval obstoj teh dejstev, najprej napotiti na pravdo in počakati z delitvijo skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030274
ZJF člen 50, 51. OZ člen 39, 39/3, 55, 55/2. ZPP člen 7, 8, 150, 150/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ničnost pogodbe - ničnost kot sankcija za kršitev - pisna oblika - podlaga obveznosti - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - ugovor slabega pravdanja - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - denacionalizirano premoženje - povrnitev vlaganj v denacionalizirano premoženje - opredelitev do nerelevantnih navedb - določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti - dokazna ocena - trditvena podlaga - razpravno načelo - obrazloženost odločitve o stroških
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je Aneks ničen, ker je z njegovim podpisom tožena stranka prevzela obveznosti v nasprotju s prisilnimi predpisi o obremenjevanju občinskih proračunov, konkretno v nasprotju z določbo 51. člena ZJF. Po presoji višjega sodišča navedena določba ZJF ne daje nobene podlage za sklep, da ima zaveza v nasprotju s konkretno določbo posledico ničnost take zaveze. ZJF take sankcije ne predpisuje, prav tako pa je glede na naravo ničnostne sankcije kot skrajne sankcije po presoji višjega sodišča sankcija ničnosti v konkretnem primeru nesorazmerna.
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 386/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-2, 399/4-3, 400, 400/4, 401, 403, 403/1, 403/1-1. URS člen 22. DZ člen 4.
namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj fizične osebe - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili.
Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.
oškodovanec kot tožilec - pouk o pravicah v postopku - pravni pouk obdolžencu - predlog za izločitev sodnika - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
Preiskovalna sodnica ni ravnala protizakonito, ko je spoštovala željo in pravico osumljenke, da na vprašanja oškodovanca kot tožilca ne bo odgovarjala, saj je bila osumljenka pred zaslišanjem opozorjena na pravice po drugem odstavku 227. člena ZKP - s tem pa med drugim tudi na pravico, da ni dolžna odgovarjati na postavljena vprašanja.
V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi sodnica oškodovanca kot tožilca morala poučiti o njegovih pravicah, ki mu gredo po tem zakonu, kot to določa 14. člen ZKP, pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je potrebno navedeni člen razumeti na način, da se sme pomoč nanašati na uresničevanje pravic, ki jih subjektom daje ZKP, ne more pa se nanašati na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče v kazenskem postopku.