KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00088294
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/4. ZKP člen 3, 3/2, 355, 355/2, 369, 369/4. URS člen 29, 29/3.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - drugo spolno dejanje - spolna nedotakljivost - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - dokazni predlog - dokazna ocena - izpovedba oškodovanca - zagovor obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga
Drugo spolno dejanje iz prvega odstavka 173. člena KZ-1 se od posega v spolno nedotakljivost kot zakonskega znaka privilegirane oblike kaznivega dejanja po četrtem odstavku 173. člena KZ-1 razlikuje po tem, da zahteva telesni stik, ki ni le kratkotrajen stik majhne intenzivnosti, kakršni so npr. bežni, rahli in površinski dotiki, ki jih je mogoče opredeliti kot poseg v spolno nedotakljivost.
V položaju, ko si ob odsotnosti materialnih dokazov nasproti stojita le obdolženčev zagovor in oškodovankina izpovedba (t. i. položaj "beseda proti besedi"), je sodišče dolžno opraviti še posebej skrbno dokazno oceno in razumno obrazložiti, zakaj verjame oškodovankini izpovedbi in ne zagovoru, pri čemer si mora prizadevati, da dokazne zaključke, če je to le mogoče, preverja tudi s kontrolnimi dokazi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00087855
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP člen 420, 420/5.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - procesna predpostavka - materialno izčrpanje
Glede konkretizacije zakonskega znaka "spravljanje v podrejen položaj" je Vrhovno sodišče sprejelo izrecno stališče, da mora biti slednji v izreku sodbe posebej opisan, kolikor nastanek te posledice ni razviden že iz samega ravnanja storilca - na primer iz načina, okoliščin in intenzivnosti njegovega napada. Bistvo obravnavanega zakonskega znaka je v tem, da storilec s svojimi (nasilnimi) ravnanji - najmanj v času izvajanja nasilja - žrtev spravi v brezizhoden, popolnoma nemočen položaj, v katerem je volja žrtve ravnati na določen način povsem izničena ter onemogočena. Oškodovanec je torej spravljen v ponižujoč položaj, v katerem se storilcu uklanja in se mu niti ne more ali ne zna izogniti; gre za to, da storilec na ta način bit oškodovanca zreducira na raven objekta in si ga v dojemanju kot takšnega na intenzivno nasilen način podredi.
Bistveno podobne trditve glede pomanjkljive obrazložitve, o nasprotjih v razlogih sodbe ter glede kršitve pravice do obrambe je v zahtevi podal tudi zagovornik obsojenca A. A., ki pa tovrstnih kritik v pritožbi ni zatrjeval, zato so - ne glede na to, da jih je v pritožbi uveljavljala zagovornica soobsojenca - ostale materialno neizčrpane.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZPP člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - obseg pritožbene presoje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Vloga Vrhovnega sodišča v sistemu upravnega spora se v pritožbenem postopku omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe Upravnega sodišča kot sodišča prve stopnje. V pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem se zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbija sodba Upravnega sodišča. Upravni akt je v presojo Vrhovnega sodišča vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. V upravnem sporu je predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo Upravno sodišče, in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta. V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
dopuščena revizija - osebna asistenca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - postavitev začasnega skrbnika - če pritožba ne zadrži izvršitve - razveljavitev sklepa - učinkovanje razveljavitve
Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
delegacija pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pristranskost sodišča - izločitev sodnika - začasno prebivališče - načelo ekonomičnosti - smotrnost - bivanje v tujini - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Krajša razdalja oziroma bivanje na območju drugega sodišča ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivališča do pristojnega sodišča glede na oddaljenost in stanje udeležencev nesorazmerno težavo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršilni postopek - okrajno sodišče
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom oziroma zaradi izvršilnega postopka, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek. Tudi po splošnem pravilu Zakona o izvršbi in zavarovanju (5. člen) so za izvršilne postopke stvarno pristojna okrajna sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Dejstva, da je bila tožeča stranka višja pravosodna svetovalka na Okrožnem državnem tožilstvu v A. ter da je sedaj okrajna državna tožilka, ki se srečuje tudi s sodniki, ki sodijo v pravdnih zadevah, na videz nepristranskosti ne more vplivati. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da naj bi bilo sodnikom znano, da je imela tožnica v času nosečnosti zdravstvene težave. Tudi v tovrstnih sporih sodišče odloča na podlagi predloženega procesnega gradiva oziroma na podlagi trditev in predlaganih dokazov pravdnih strank. O tožbenem zahtevku se bo odločalo v pravdnem postopku, sodniki pa morajo soditi v skladu z Ustavo in zakonom ter nepristransko.
Ocena, ali je imisija prepovedana ali ne, v konkretnih okoliščinah ne sme temeljiti na izoliranem upoštevanju posameznih vplivov dejanja ali vzroka, ki imisije povzroča, temveč na njihovem skupnem učinku. Namen pravne ureditve varstva pred prepovedanimi imisijami je v zaščiti mirne uporabe nepremičnine pred prekomernimi vplivi s prostorsko povezanih nepremičnin. V primerih, kot je obravnavani, ko imajo vsi vplivi s sosednje nepremičnine isti vzrok, lahko razčlenjevanje na posamezne motnje, ki bi bile vsaka zase sicer še v mejah dovoljenega, skupaj pa presegajo prag, ki je danih razmerah krajevno običajen, deluje v nasprotju s tem namenom ter umetno oziroma neživljenjsko.
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - vrnitev zadeve v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - konkretizacija pritožbenih navedb - nekonkretizirane pritožbene navedbe - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu večine spornih pravnih vprašanj niti ne oblikuje kot vprašanj, temveč pretežno opisuje svoje razumevanje spornega pravnega razmerja. Pomisleki in očitki nižjima sodiščema so posplošeni in težko razumljivi, preko njih pa tožnik pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obširni del tožnikovih navedb se namreč nanaša na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. V predlogu tožnik niti ne zatrjuje neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost. Vprašanj (ali bolje rečeno pomislekov) tožnik posledično ne povzdigne preko meja konkretnega spora. V predlogu relativno jasno zastavi le vprašanja, ki se nanašajo na procesne kršitve in odločitev o stroških postopka. Pri tem absolutno bistvene kršitve postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem tožnik niti ne obrazloži, še manj izkaže, prav tako tudi ne izkaže drugih absolutno bistvenih kršitev postopka. Z zadnjim vprašanjem tožnik napada sklep o stroških, ki je akcesorne narave, s katerim se postopek pravnomočno ne konča in posledično revizija zoper tak sklep v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP niti ni dovoljena.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče ne more mimo dejstva, da obsojenec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z množičnim vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov (tako v isti kot tudi v drugih zadevah) izrazito in kontinuirano zlorablja. Odločitev o takšnem (v tej zadevi že šestem) predlogu mu je nedvomno že znana vnaprej; ta namreč pojmovno - glede na njegovo vsebino, ki je identična ali vsaj bistveno podobna njegovim prejšnjim predlogom, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo - ne more biti drugačna. To pomeni, da gre za vlogo, ki očitno ni imela možnosti za uspeh, vložnik pa se je kljub temu, da se je tega zavedal oziroma se je glede na navedene okoliščine tega moral zavedati, odločil za njeno vložitev. Očitno je torej, da obsojenec na ta način postopek izvršitve kazni zapora le zavlačuje oziroma ga na takšen šikanozen način poskuša odložiti, kar gotovo ne more pomeniti upravičenega razloga za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti. Nasprotno, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča - skladno s 15. členom ZKP dolžno onemogočiti.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotnega udeleženca tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
Razen tega ZNP-1 v petem odstavku 11. člena določa, da se v primerih, ko se da po okoliščinah domnevati, da bo udeleženec v kraju začasnega prebivališča prebival daljši čas, kot krajevno pristojno šteje tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sprememba naslova - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti zgolj zaradi naknadne spremembe prebivališča stranke postopka, bi ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, pomenila obid določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.