ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah (prim. sodbe tega sodišča IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014, I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020, III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021 in I U 465/2021 z dne 22. 11. 2022) že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do Bpp ima za upravičenca daljnosežne posledice, saj pomeni, da upravičenec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene Bpp za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti Bpp, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za Bpp nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj upravičenca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.
Zgolj subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, samo po sebi ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ampak se mora (za razrešitev na navedeni podlagi) to odraziti v aktivnih ravnanjih upravičenca, ki odvetniku objektivno preprečujejo v redu opravljati svoje dolžnosti.
Napačno je tudi stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da gre v primeru, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da dejansko stanje ne ustreza določbi devetega odstavka 30. člena ZBPP, (avtomatično) za situacijo, ki terja odločitev po desetem odstavku 30. člena ZBPP.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/3. ZD člen 142, 142/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - dedni dogovor - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidna podlaga za ugotovitev tožene stranke glede tožničinega uspeha v zapuščinskem postopku in s tem povezane višine premoženja, ki naj bi ga tožnica prejela, niti kako je tožena stranka ugotovila višino zneska, ki ga je tožnica dolžna povrniti organu za BPP. Tožena stranka tudi ne pojasni, kako je dejstvo, da je bila tožnica edina oporočna dedinja, vplivalo na presojo pogoja uspeha v postopku iz prvega odstavka 48. člena ZBPP in kako je ugotovila višino dolgovanega zneska. Le če bi izpodbijani sklep vseboval te podatke, bi lahko sodišče presodilo ali je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - hipoteka
Po veljavni pravni ureditvi in ustaljeni sodni praksi hipoteka sama po sebi ne predstavlja ovire za dejansko in pravno razpolaganje lastnika s premoženjem, na katerem je hipoteka ustanovljena v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP, zaradi česar tudi ni razloga, da bi se s hipoteko obremenjeno premoženje ne upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca.
Organ za BPP je na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. 2. 2024 naslovil poizvedbo, kdaj je odvetniška družba priglasila pooblastilo za zastopanje nasprotne stranke in ali jo je od tega dne ta odvetniška družba ves čas zastopala. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 12. 3. 2024 odgovorilo, da je nasprotna stranka priložila pooblastilo dne 27. 7. 2023 in da jo je ta odvetniška družba zastopala ves čas. Iz spisa pa ne izhaja, da bi tožena stranka z navedenim odgovorom seznanila tožnico, čeprav je prav na podlagi tega odgovora nato njeno prošnjo zavrnila, kar predstavlja kršitev 9. člena ZUP in na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Presoja tožene stranke tako lahko vsebuje oceno verjetnosti uspeha s pravnim sredstvom, v zvezi s katerim prosilec prosi za BPP, vendar je ta presoja omejena s pravnim standardom očitne nerazumnosti.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - očitno nerazumna zadeva - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb upravnega postopka
V tem upravnem sporu je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev BPP za vložitev pritožbe iz razloga, ker ta ni uspela s pritožbo na instančnem sodišču ter je zaključila, da je dodelitev BPP očitno nerazumna. Ker je toženka svojo odločitev nerazumnosti dodelitve BPP gradila le na dejstvu, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno, je ugotoviti, da je toženka glede na uporabljeno materialno pravno podlago to nepravilno uporabila, prav tako svoje odločitve ni ustrezno pojasnila in ni pravilno upoštevala opisano mejo očitne ne/razumnosti predloga za dodelitev BPP.
Pravni standard očitne nerazumnosti mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - neenaka obravnava - bistveno manjše plačilo za delo - obvezna razlaga odvetniške tarife - ustavna pritožba - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Za obravnavano zadevo relevantna določba petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v sodbi X Ips 23/2022 z dne 24. 1. 2024, ni protiustavna.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - pravica do izjave - izjava prosilca - kršitev pravil postopka
Tožnik po pooblaščencu se je na poziv toženke odzval z e-poštnim sporočilom dne 27. 12. 2023. Navedenega toženka pri sprejemu odločitve ni upoštevala, do tožnikovih navedb se niti ni opredelila. Odsotnost navedenega procesnega dejanja pa vpliva na popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, s tem pa tudi na zakonitost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen ZUP) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek. Organ je imel dovolj podatkov, glede na navedbo zadeve za katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč izvesti ugotovitveni postopek (144. in 145. člen ZUP) za dosego namena, ki ga ima ta postopek.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa v obseg brezplačne pravne pomoči ni bila uvrščena storitev sporočanja podatkov izvajalcev brezplačne pravne pomoči o poteku postopka službi za brezplačno pravno pomoč. Sodišče s tem v zvezi pritrjuje navedbam toženke, da tožnik tega ni opravil v okviru prosilki dodeljene brezplačne pravne pomoči, in zato toženka ni imela podlage, da tožniku prizna stroške za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - rok - prepozna tožba - fikcija vročitve
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.
V primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve se šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku.
nepravdni postopek - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetnika - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - zmotna uporaba materialnega prava
Odvetniška tarifa ob uveljavitvi oziroma začetku uporabe DZ in ZNP-1 z njima ni bika usklajena, vendar je bistveno, da je bila tožnica z odločbo z dne 20. 12. 2021 določena, da za upravičenko opravi odvetniške storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku zaradi varstva in vzgoje otroka, preživljanja ter stikov, kar je tudi storila in 28.3.2022 predložila napotnico, ter nadalje, da je bilo plačilo za storitve v tovrstnih zadevah v relevantni OT specialno urejeno, čeprav umeščene med postavke za pravdni postopek. Zato je pravilno uporabiti te postavke iz tar. št. 18/2,019 in 20 OT.
Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji.
Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Sodišče pritrjuje odločitvi toženke, ki je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj je predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, pogoj za vložitev tožbe ali drugega predloga proti državi ali državnemu organu, sicer se tožba ali drug predlog zavrže. Po sodni presoji bi morala tožnica že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP izkazovati pogoje iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj bi le tako lahko izkazovala potrebo po uvedbi sodnega postopka.
Tožnica tožbe kljub pravnemu pouku v izpodbijani odločbi o roku in načinu vložitve tožbe ni vložila pravočasno. Glede na to, da jo je poslala po elektronski pošti (brez kvalificiranega elektronskega podpisa) po poteku delovnega časa sodišča, jo je namreč sodišče prejelo naslednji delovni dan, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje prošnje
Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
ZBPP člen 14, 14/1. ZUPJS člen 17, 17/1. ZUP člen 140, 140/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnine
Toženka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. Tožnico je z ugotovljenimi dejstvi tj. vrednostjo nepremičnega premoženja tudi seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Tožnica ni predložila dokazov, da bi se lasninsko stanje glede nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala, spremenilo in tudi ni uspela dokazati, da bi bila vrednost njenega deleža nepremičnine drugačna, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pristojni organ za BPP sam po uradni dolžnosti ni dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - sprememba - pridobitev premoženja ali dohodka - zapuščinski postopek - pravica do izjave
Skladno s petim odstavkom 48. člena ZBPP obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo dednega dogovora oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.prav