V obravnavani zadevi je tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila v zvezi s postopkom priznanja tuje odločbe. Overjen prevod tuje sodne odločbe predstavlja predmet obravnavanja v postopku priznanja. Toženka je zato neutemeljeno in brez pravne podlage tožnici zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v delu, ki se nanaša na stroške prevoda tuje sodne odločbe, za priznanje katere je tožnica sprožila postopek.
brezplačna pravna pomoč - obrazložena vloga - obresti - nagrada odvetnika
Tožena stranka je prvič odločila z odločbo z dne 17. 3. 2021, ko je še veljala določba petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri so odvetniki za izvajanje brezplačne pravne pomoči bili upravičeni do izplačila polovičnega zneska odvetniških točk in znesek dne 22. 4. 2021 tudi izplačala, drugič pa je o zadevi odločila z izpodbijanim sklepom z dne 17. 7. 2023, ko ta odstavek več ni veljal. Vendar pa načeli zakonitosti in enakosti pred zakonom zahtevata, da se v ponovljenem ali obnovljenem postopku uporabi materialni predpis, ki je veljal v času prvega odločanja.4 Tako je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila in uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, kot je veljal v času prvega odločanja o priglašenih stroških.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umik tožbe - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zadostno pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - dokaz z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena
Tožena stranka je predlagano zaslišanje tožnice in njenega partnerja zavrnila kot nepotrebno, ker je menila, da bi izjavila to, kar je zanju ugodneje, za zasledovanje svoje koristi, čeprav to ne odraža dejanskega stanja. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza (konkretno predlaganega zaslišanja tožnice in njenega partnerja) ter predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
stroški odvetnika - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - nagrada za študij spisa - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Toženka se je, čeprav je tožnik nagrado uveljavljal kot nagrado za študij spisa po tar. št. 46/1 OT, pri odmeri oprla na tar. št. 39/2 OT, torej jo je odmerila kot nagrado za pregled spisa, ne da bi pojasnila, zakaj je nagrado opredelila in odmerila drugače, kot jo je uveljavljal tožnik. Sodišče glede na tožbene ugovore ugotavlja, da svoje odločitve v tem delu toženka ni obrazložila, kot zahteva zakon.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - kazenski postopek - oškodovanec - mladoletni oškodovanec - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Sodišče po uradni dolžnosti mladoletnemu oškodovancu žrtvi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljovist postavi pooblaščenca izmed odvetnikov zgolj takrat, če pooblaščenca še nima, kar pa ne pomeni, da si v takem primeru mladoletni oškodovanec pooblaščenca nima pravice izbrati sam in za to zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vsaj do trenutka prihoda pred sodišče na zaslišanje, vse v luči zaščite njegove integritete in priprave na zaslišanje.
brezplačna pravna pomoč - zmota - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Pristojni organ o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, ki morajo biti priloženi napotnici, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči vrne stroškovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov.
Podlaga za izračun nagrade in stroškov so predloženi stroškovniki, na višino nagrade, ki jo odvetnik za posamezno odvetniško storitev priglasi pa je organ za brezplačno pravno pomoč vezan, na način, da v primeru, da je odvetnik priglasil nižjo nagrado, kot mu pripada po OT, le-temu ne more priznati več od priglašenega oziroma da v primeru, da odvetnik priglasi višjo nagrado od predvidene po OT, da odvetniku prizna izključno nagrado v višini kot jo predvideva materialno pravo, medtem ko v presežku zahtevek za povrnitev stroškov zavrne.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - oškodovanec - preiskava - preiskovalni postopek
Za odgovor, ali gre prosilcu kot oškodovancu v kazenskem postopku pravica do BPP po določbah ZBPP, je treba odgovoriti na vprašanje, ali gre v tem postopku skladno s 1. in 7. členom ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo.
Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Takšen primer je tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka s strani oškodovanca.
Toženka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da je obravnavana prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - obrazložitev upravne odločbe
Toženka svoje odločitve ni obrazložila, kot zahteva zakon, saj je zgolj otočkovala pritožbe zoper sklepe po tar. št. 11/2 OT in navedla, da gre za pritožbe zoper procesne odločitve, ni pa svojega stališča utemeljila (glede na določbe ZKP, ki urejajo pripor oziroma njegovo podaljšanje).
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Da je bila torej že v času vložitve prošnje za BPP dne 10. 1. 2022 (sklep o zavrženju tožbe je sicer postal pravnomočen dne 19. 1. 2022) res potrebna nova vložitev tožbe, med strankama sploh ni bilo sporno. Neutemeljeno je sklicevanje tožnice, da je njen pooblaščenec sodišče že v sporočilu z dne 8. 5. 2022 obvestil o vloženi tožbi, saj takšna vsebina iz sporočila ne izhaja. Obvestilo se je nanašalo na tožbo, ki je bila takrat že zavržena, in je bilo nesporno treba vložiti novo. Ob takem stanju stvari je torej II. točka izreka odločbe Bpp 96/2022 z dne 12. 7. 2022 pravilno naložila obveznost vložitve tožbe in obvestitve, posledično pa je pravilna tudi izpodbijana odločba z dne 6. 3. 2024. Nenazadnje je treba upoštevati tudi, da se niti tožnica niti njen pooblaščenec nista odzvala na izrecen poziv tožene stranke Bpp 96/2022 z dne 23. 6. 2023 o izpolnitvi pogoja iz II. točke odločbe z dne 12. 7. 2022, česar v tožbi ne prerekata.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - napačna uporaba materialnega prava
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je mogoče razumeti, da toženka svojo odločitev, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, utemeljuje s stališčem, da se je do razlogov, ki jih za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti navaja tožnik, že opredelilo višje sodišče v pritožbenem postopku ter da je zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP. Sodišče ugotavlja, da se določba četrtega odstavka 420. člena ZKP ne nanaša na pravnomočno zaključene kazenske postopke, pač pa na tiste kazenske postopke, ki še niso pravnomočno končani, in sicer na vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. V kazenski zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, gre za pravnomočno zaključen postopek, tožnik pa želi z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočno odločitev glede izrečene stranske kazni izgona tujca iz države. Toženka je torej z utemeljitvijo svoje odločitve s tem, da bi bila tožnikova zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP, napačno uporabila materialno pravo.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna ali nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po presoji sodišča ni povsem jasna. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP v rubriki "podatki o zadevi" pod pravno zadevo navedla: "pravna pomoč pri reševanju stanovanjskega problema: odpovedi najemne pogodbe predčasno"; pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa: "svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču." Sodišče dopušča možnost, da bi navedeno lahko razumeli tako kot to razume toženka, vendar pa bi lahko razumeli tudi, da ima tožnica namen vložiti tožbo pri sodišču zaradi odpovedi najemne pogodbe in da zato prosi za dodelitev BPP. Ker je tožnica prava neuka stranka, njena prošnja za dodelitev BPP pa je očitno nejasna, bi zato toženka morala tožnico pozvati na odpravo nejasnosti. Ker toženka tega ni storila, tako kot to v primeru nejasnih vlog od upravnega organa zahteva 67. člen ZUP, ni mogla pravilno uporabiti niti določb 1. in 7. člena ZBPP, torej preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Odločitev toženke je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odvetniške storitve - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - obvezna razlaga odvetniške tarife
Med odvetniki ter sodnimi izvedenci, cenilci in tolmači obstajajo bistvene razlike, ki izhajajo tako iz drugačne narave njihovega dela oziroma vsebine njihovih storitev, kot tudi iz pravnih podlag, ki določajo višino njihovega plačila. Zato pri odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na eni strani ter sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih na drugi strani že v osnovi ne gre za v bistvenem enaka položaja, posledično pa njuno različno urejanje ne more predstavljati posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah (prim. sodbe tega sodišča IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014, I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020, III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021 in I U 465/2021 z dne 22. 11. 2022) že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do Bpp ima za upravičenca daljnosežne posledice, saj pomeni, da upravičenec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene Bpp za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti Bpp, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za Bpp nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj upravičenca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.
Zgolj subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, samo po sebi ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ampak se mora (za razrešitev na navedeni podlagi) to odraziti v aktivnih ravnanjih upravičenca, ki odvetniku objektivno preprečujejo v redu opravljati svoje dolžnosti.
Napačno je tudi stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da gre v primeru, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da dejansko stanje ne ustreza določbi devetega odstavka 30. člena ZBPP, (avtomatično) za situacijo, ki terja odločitev po desetem odstavku 30. člena ZBPP.
ZBPP člen 48, 48/1, 48/3. ZD člen 142, 142/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - dedni dogovor - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidna podlaga za ugotovitev tožene stranke glede tožničinega uspeha v zapuščinskem postopku in s tem povezane višine premoženja, ki naj bi ga tožnica prejela, niti kako je tožena stranka ugotovila višino zneska, ki ga je tožnica dolžna povrniti organu za BPP. Tožena stranka tudi ne pojasni, kako je dejstvo, da je bila tožnica edina oporočna dedinja, vplivalo na presojo pogoja uspeha v postopku iz prvega odstavka 48. člena ZBPP in kako je ugotovila višino dolgovanega zneska. Le če bi izpodbijani sklep vseboval te podatke, bi lahko sodišče presodilo ali je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP.