brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - priporočena oddaja na pošto - sporno dejstvo - datum oddaje pošiljke na pošto - zavrnitev tožbe
Med strankama je sporen le datum, od katerega dalje je BPP odobrena. Ni sporno, da se šteje kot dan vložitve prošnje za BPP tisti dan, ko je bila prošnja oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Sporno pa je, kdaj je tožnica pošiljko oddala priporočeno na pošto. Ob soglasju obeh strank, da sodišče v sporu odloči na podlagi listin in brez izvedbe glavne obravnave, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da je bila prošnja za BPP oddana priporočeno na pošto na dan, kot ga je ugotovila toženka, saj je to razvidno iz ovojnice, ki je pripeta prošnji za dodelitev BPP, na kateri je potrdilo pošte, in dohodnega zaznamka sodišča na prvi strani pošte.
brezplačna pravna pomoč - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb postopka - spor polne jurisdikcije - meritorna odločitev - načelo ekonomičnosti - izpodbijani del dokončnega upravnega akta
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - verjeten izgled za uspeh
V tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - oškodovanec - sodni postopek
Tožnica ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči za predkazenski postopek, ki poteka pred tožilstvom. Ker v fazi zbiranja obvestil, t. j. v predkazenskem postopku, še ni jasno, ali bo prišlo do kazenskega postopka, po presoji sodišča prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi v tem delu (zaenkrat) ni moč ugoditi. V tem delu je torej zadeva nerazumna, ker je preuranjena in zato tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP. V kolikor bo prišlo do kazenskega postopka, pa bo imela tožnica možnost ponovno vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
Skladno z določbo 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.
Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V konkretnem primeru je bila tožnici BPP odobrena za zastopanje v zapuščinskem postopku, kjer je bila edina dedinja in ni bilo udeleženega nasprotnega udeleženca v smislu zavezanca za plačilo stroškov postopka. Posledično je v takem primeru stroške zastopanja, glede na določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti upravičenec do BPP oziroma tožnica. Tožnica je namreč v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
V konkretni zadevi je tožnik prošnjo za BPP podal na predpisanem obrazcu. Tožnikova prošnja za BPP je ob vložitvi obsegala vse predpisane formalne sestavine. ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne navede dejstev oz. ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. V slednjem primeru organ vloge ne sme zavreči, pač pa mora odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek (tretji odstavek 140. člena ZUP). Toženka s tem, ko je na tožnika naslovila zahtevo po opredelitvi oz. navedbi razlogov, ki utemeljujejo pritožbo, ter po pisni navedbi razlogov za pritožbo (v okviru slednje zahteve pa še po navedbi roka za vložitev pritožbe ter predložitvi sodbe, zoper katero vlaga pritožbo), dejansko ni zahtevala (formalne) dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč (vsebinsko) dopolnitev trditvene podlage in predložitev dokazov. Četudi tožnik na njen poziv v postavljenem roku ni ustrezno odgovoril, ob upoštevanju takšne narave toženkinega poziva slednja ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje, pač pa bi morala s postopkom nadaljevati.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - povprečni mesečni dohodek
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP v zvezi s (podedovano) stavbo (oz. njenim deležem) na naslovu ..., namreč navedla, da tam "razgrajajo pijanci in je neuporabljiva in se jo niti ne da prodati". Tožnica je s tem dejansko uveljavljala, da so podane okoliščine po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oz. po sedmem odstavku 27. člena ZSVarPre, zaradi katerih navedeno premoženje ne bi smelo biti upoštevano oz. bi ji morala biti BPP kljub njenemu solastništvu tega vseeno dodeljena.
Tožnik je imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obnova postopka - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik nima prav, kolikor toženki očita, da se z izpodbijano odločbo postavlja v vlogo sodnika oziroma odločujočega senata v kazenskem postopku oziroma da ni imela pravne podlage za preizkus dejstev in okoliščin zadeve z vidika izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja za dodelitev BPP, ki ga je opravila na podlagi vsebine prošnje in v zvezi z njo predloženih listin (mnenja izvedenca) ter obrazložitev v predmetnem kazenskem postopku izdanih sodb.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je treba v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil dokončan postopek, tožba v zvezi z upravnim sporom, za katerega je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč, pa je bila vložena po tem, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik očitno nima možnosti za uspeh, saj je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zastopanje na naroku - predobravnavni narok - napačna uporaba materialnega prava
Predobravnavni narok se šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo. Tako v izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 11. 4. 2022, na katerem je upravičenec do BPP (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 3. točki te tar. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 3. točki tar. št. 10 OT.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato izpolnjevanja objektivnega kriterija utemeljeno ni presojala.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - subjektivni pogoj - stalno prebivališče - nova dejstva ali novi dokazi - nadomestna gradnja
Organ BPP je pravilno presodil konkretne okoliščine in pravilno zavrnil tožnikov predlog za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljal še objektivne okoliščine tožnika za dodelitev BPP. Tožnik s svojo družino namreč dejansko ne živi v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče (tako je razvidno iz podatkov GURS, ki jim tožnik sicer pritrjuje, meni pa, da se je dejansko naslov prenesel na novo hišo, česar pa ni izkazal). Skladno s sodno prakso se nadomestna gradnja lahko zgradi le v istih gabaritih in na isti parceli kot stara gradnja, nikakor pa ne na (pretežno) sosednji nepremičnini, kot je zgrajena nova hiša na parc. št. 643/9 (namesto stare na parc. št. *142).