brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Glede na stanje izvršilnega postopka, dejansko stanje obravnavane zadeve več ne dopušča dodelitve BPP. Toženka pa je tožnici tudi pojasnila, da je revizija v izvršilnem postopku omejena, dopustna le v primerih kot jih določa 10. člena ZIZ, v primeru zadevnega sklepa Višjega sodišča, pa za tak sklep, ki bi dopuščal revizijo, ne gre.
24. člen ZBPP, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, ne določa, da bi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevalo ali gre za enostavno zadevo ali ne. Zato odločitev toženke o zavrnitev Prošnje po ugotovitvi, da naj bi šlo za "enostavno pisanje", sklicujoča na podlagi 24. člena ZBPP, ki tega razloga ne določa, ni pravilna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča, kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022 in I U 1028/2022, omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - pravica do izjave - rom - osebne okoliščine prosilca
ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP predpisuje upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Slednje načeloma sicer lahko zajema presojo zahtevnosti postopka oziroma posameznih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, vendar mora ta presoja na drugi strani upoštevati tudi subjektivne in objektivne (z)možnosti prosilca, da procesna dejanja dejansko opravi sam, predvsem pa tožena stranka ne more mimo okoliščin in dejstev v zadevi, ki jih ZBPP v prvem odstavku 24. člena ZBPP izrecno izpostavlja, tj. razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v postopku in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter oceno o tem, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zavrnitev prošnje za BPP tako ne more temeljiti zgolj na presoji okoliščine, ki je zakon izrecno ne omenja, tj., da naj bi šlo za enostavno procesno dejanje.
izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - napotnica - priglašeni stroški
Iz sodne prakse izhaja, da mora obrazložena vloga, da se šteje za takšno, doseči določen standard zahtevnosti in obrazloženosti, da torej obravnava bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja. V skladu z določbami sedmega poglavja ZPP obsegajo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi gre za situacijo iz pete alineje 8. člena ZBPP. Tožnik je namreč zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ustavne pritožbe zoper tri sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper en sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP. V vseh teh primerih je torej tožnik prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev (rednih in izrednih) pravnih sredstev (to je pritožb in ustavnih pritožb) zoper odločitve v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13, 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - finančni pogoj - dohodek prosilca - navajanje novih dejstev in dokazov
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar pa se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
Tožnik ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, zato tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - razlaga odvetniške tarife - obvezna razlaga odvetniške tarife - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - nepravdni postopek
Tar. št. 18/2 OT je posebej predvidela nagrado za postopke razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov. Po presoji sodišča ni bil namen zakonodajalca, da bi tovrstne postopke opredelil kot "druge nepravdne postopke", zato tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da tožnici odmeri nagrado po tar. št. 23 OT.
V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je nasprotni predlagatelj vložil pritožbo zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, na katerega je tožnica v imenu upravičenke podala odgovor. Po mnenju sodišča dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje zajema tudi vlaganje pravnih sredstev in odgovorov nanj zoper procesne odločbe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo
Tožena stranka bi morala določno navesti, katero dejansko stanje se ni spremenilo, kar bi terjalo tudi opredelitev do vprašanja, ali gre pri obeh prošnjah (Bpp 858/2023 in Bpp 1207/2023) za isto dejansko stanje glede na to, da je tožnik, kakor izpostavlja v tožbi, v prošnji za BPP zaprosil za zastopanje v postopku preklica pogojne obsodbe na naroku dne 27. 11. 2023.
Obrazložitev je tudi sicer nejasna, saj se tožena stranka po eni strani sklicuje na to, da naj se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ne bi spremenilo (kar po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predpostavlja že izdano pravnomočno zavrnilno odločbo), po drugi strani pa izrecno izpostavlja, da je tožnik zoper zavrnilno odločbo Bpp 858/2023 z dne 10. 10. 2023 vložil tožbo v upravnem sporu (I U 1653/2023), o kateri sodišče še ni odločilo. Zavrnilna odločba, na katero se tožena stranka v izpodbijanem sklepu sklicuje, torej sploh še ni pravnomočna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da je toženka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da mora prosilec za BPP v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z določbo 24. člena ZBPP. Ker je toženka odločila, da tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, ni presojala ali izpolnjuje subjektivni kriterij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za izločitev sodnika - verjeten izgled za uspeh
Toženka z izpodbijano odločbo ni odločala o pritožbi zoper odločbo Su 539/2023. Presojala je, ali tožnik v svoji prošnji za BPP navaja take razloge zoper to odločbo, da zadeve ni mogoče šteti za očitno nerazumno in ima zato tožnik z njo verjetne izglede za uspeh. Presodila je, da uveljavljani razlogi niso taki, saj se upoštevaje ustaljeno sodno prakso pri izločitvi sodnika upoštevajo drugi razlogi od tistega, ki ga je zatrjeval tožnik. Tožnik v tožbi ne navaja nobenih razlogov, s katerimi bi tej presoji nasprotoval, ampak ugovarja zgolj temu, da organ za odločanje o pritožbi ni pristojen, kar pa ne drži.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nesporno dejansko stanje - finančni pogoj - dohodek prosilca
Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, in se zato v nadaljevanju pravilno ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega navedbe nobene določbe, niti predpisa, na katere se odločba opira, prav tako ne obsega razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno pravno podlago narekujejo odločbo, kot jo je sprejela toženka. Navedene pomanjkljivosti sodišču tako povsem onemogočajo presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, stranki namreč ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - verjeten izgled za uspeh
Toženka se je pravilno sklicevala na 420. člen ZKP, po katerem se sme vložiti ZVZ le zaradi v prvem odstavku 420. člena ZKP naštetih kršitev. Peti odstavek 420. člena ZKP določa, da se sme vložnik ZVZ sklicevati na kršitve samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Tožnik je namreč v postopku pred Višjim sodiščem v Kopru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev ZVZ in v sami ZVZ in sicer se ne strinja z odmerjeno kaznijo.
Pri odmeri nagrade oziroma stroškov po ZBPP se uporabljajo pravila postopka, za katerega je bila BPP dodeljena, saj le v tem primeru lahko pride do pokritja stroškov za pravno pomoč in ne do presežka plačil nad stroški. Da se tudi v postopku BPP priznava le nagrada za opravila, ki so bila v postopku potrebna, pa nenazadnje izhaja tudi iz sodne prakse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo MNZ, Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023 in v postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Ni dvoma torej o tem, da je tožnik prošnjo vložil na dodelitev BPP v upravnem postopku. Že to dejstvo potrjuje pravilnost zaključka organa za BPP, tj. da za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku zakon dodelitve BPP ne dopušča oziroma ne omogoča.
ZBPP člen 46, 46/3, 48, 48/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 151,153.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - druga pravna podlaga - enotna uporaba materialnega prava
Tožnica je prejela premoženje v konkretni pravdni zadevi. Za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta, ne pa tudi zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vstoževale kot glavni znesek, pač pa kot stranska terjatev. V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojo obveznostnjo iz naslova pravdnih stroškov do nasprotne stranke.
brezplačna pravna pomoč - izrek odločbe - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Zakon ne določa, da je datum dodelitve BPP obvezna sestavina odločbe, je pa glede tega, katere stroške oziroma dejanja zajema dodeljena BPP v povezavi z dnem vložitve prošnje, jasna določba drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Glede na navedeno je povsem določljivo, od katerega datuma tožniku pripada BPP, o čemer obstaja tudi že ustaljena sodna praksa.
Glede na to, da je iz I. točke izreka jasno razvidno, da gre za zastopanje v pravdi, napaka v II. točki, ki govori o predlogu namesto o tožbi, ne pomeni, da je izrek tako nejasen, da iz njega ne bi bilo mogoče nedvoumno razbrati, kakšna je tožnikova pravica oziroma obveznost.