Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji.
Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.
Tožnica tožbe kljub pravnemu pouku v izpodbijani odločbi o roku in načinu vložitve tožbe ni vložila pravočasno. Glede na to, da jo je poslala po elektronski pošti (brez kvalificiranega elektronskega podpisa) po poteku delovnega časa sodišča, jo je namreč sodišče prejelo naslednji delovni dan, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje prošnje
Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
ZBPP člen 14, 14/1. ZUPJS člen 17, 17/1. ZUP člen 140, 140/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vrednost premoženja - vrednost nepremičnine
Toženka je ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. Tožnico je z ugotovljenimi dejstvi tj. vrednostjo nepremičnega premoženja tudi seznanila in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Tožnica ni predložila dokazov, da bi se lasninsko stanje glede nepremičnin, ki jih je toženka upoštevala, spremenilo in tudi ni uspela dokazati, da bi bila vrednost njenega deleža nepremičnine drugačna, kot izhaja iz javno dostopnih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti.
Pri tem je potrebno upoštevati, da pristojni organ za BPP sam po uradni dolžnosti ni dolžan ugotavljati vseh okoliščin glede možnosti razpolaganja s premoženjem in dohodkom, ki sta predmet ugotavljanja v postopku. To dolžnost (glede navajanja in dokazovanja) ima lahko po naravi stvari zgolj prosilec.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja
Tožnik si tudi v primeru, če bi s tožbo uspel, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Ne zgolj zato, ker pritožba zoper sklep I U 1245/2023 ni bila vložena, ampak tudi zato, ker je rok, v katerem bi bilo mogoče vložiti pritožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, iztekel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe.
Tožnik je bil večkrat, nazadnje izrecno in pravilno z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023, seznanjen s tem, da tožena stranka kot upoštevno premoženje šteje vseh pet nepremičnin, vključno torej z nepremičnino na parc. št. A., k.o ... in da znaša njena vrednosti po podatkih GURS 35.780,oo EUR. Te vrednosti pa tožnik v upravnem postopku ni prerekal. Res je sicer, da se je tožena stranka tako v predhodnem postopku kot v pozivu z dne 17. 7. 2023 osredotočila predvsem na ugotavljanje vrednosti stavbe na naslovu F., vendar tožniku s tem ni bilo preprečeno, da bi se o izjavil o vrednosti ostalih izrecno naštetih nepremičnin. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka tožnika izrecno "opozoriti", da bo kot njegovo premoženje upoštevala le še druge (ženine) nepremičnine in da vrednost teh presega premoženjski cenzus ter da bo zaradi tega prošnja zavrnjena. Tožena stranka je bila dolžna tožniku dati možnost, da se o vrednostih upoštevnih nepremičnin seznani in o tem izjavi. Ni prišlo do kršitve pravice do izjave, saj je bil tožnik pravilno in dovolj izrecno seznanjen s tem, katere nepremičnine tožena stranka šteje za upoštevne in z njihovimi ugotovljenimi vrednostmi, tožnik pa je imel možnost se o tem izjaviti, vendar se ni.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - sprememba - pridobitev premoženja ali dohodka - zapuščinski postopek - pravica do izjave
Skladno s petim odstavkom 48. člena ZBPP obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo dednega dogovora oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.prav
Sodišče pritrjuje tožniku, da iz izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, o katerih zahtevkih tožnika je bilo s tem sklepom odločeno. Toženka je to sicer pojasnila v obrazložitvi sklepa, kar pa ne more nadomestiti ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. V izreku bi namreč morala toženka točno navesti, kateri so tisti zahtevki, ki jih je uveljavljal tožnik, pa je zanje ocenila, da do njih ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - smrt stranke
Prvo tožeča stranka je opravljeno pravno dejanje, ki ga je opravila po smrti upravičenke do BPP, opravila kot pooblaščenec dediča upravičenke, ki pa ni upravičenec do BPP po odločbi toženke Bpp 2384/2018 z dne 20. 9. 2018 ter zato tudi ne more biti plačan po navedeni odločbi za opravljeno pravno dejanje.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - nujna zadeva - sodne počitnice / poletno poslovanje - prepozna tožba
Sodišča v času poletnega poslovanja razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah; v teh zadevah procesni roki tečejo. Nujne zadeve so med drugim zadeve, za katere tako določa zakon (9. točka tretjega odstavka 83. člena ZS). Na podlagi četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se zadeve v upravnem sporu po ZBPP obravnavajo kot nujne, kar pomeni, da je procesni rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času poletnega poslovanja sodišča.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - povišanje nagrade - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče zaključuje, da je toženka s svojo odločitvijo, ko je izhajala iz predpostavke, da so podlaga za zvišanje vrednosti storitve po drugem odstavku 7. člena OT ''kazniva dejanja'' namesto da bi upoštevala, da so podlaga za zvišanje ''dejanja'' zmotno uporabila materialno pravo.
Ugotovitev tožene stranke, da se je rok za dopolnitev vloge iztekel 21. 1. 2024 je protispisna, saj hkrati organ sam v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je bil poziv za dopolnitev vloge tožeči stranki vročen šele 26. 1. 2024. Datum vročitve v tožbi potrjuje tudi tožeča stranka. Rok za dopolnitev vloge pa se ne more izteči še pred samo vročitvijo poziva na dopolnitev vloge. Poleg tega je tožeča stranka k tožbi priložila dopolnitev vloge, iz katere izhaja, da je bila ta toženi stranki poslana 28. 1. 2024. Tožena stranka temu ne ugovarja, neprerekana dejstva pa se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - stroški postopka
Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča.
Ker se za sporazumno ločitev vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, priznala plačilo polovice stroškov sestave predloga za sporazumno razvezo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče soglaša z odločitvijo organa za BPP, da postopek prisilne hospitalizacije ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva tožničinih pravic, niti ne gre za izvensodno poravnanje sporov, zato tožnica do brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne more biti upravičena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca - družinski član prosilca - otroci prosilca - vzgoja in preživljanje otroka - preživninska obveznost
Določba desetega odstavka 10. člena ZUPJS določa tistega od staršev, pri katerem se otrok upošteva kot njegov družinski član v primeru ugotavljanja njegovega materialnega položaja za namen uveljavljanja pravic iz javnih sredstev (tudi v primeru uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči po ZBPP), kar pa ne pomeni, da se tistemu od staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, oziroma pri katerem otrok ne živi, finančna skrb, ki jo ta namenja otroku, ne upošteva pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, ko uveljavlja pravice iz javnih sredstev. Temu staršu se namreč po izrecni določbi 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev (v obravnavanem primeru pravice do brezplačne pravne pomoči) ugotovljeni dohodek zmanjša za izplačane preživnine.
ZBPP člen 7, 7/1. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/1,60/2, 63, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - prekrškovni postopek - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - zahteva za sodno varstvo - vložitev zahteve za sodno varstvo
Postopek odločanja o zahtevi za sodno varstvo je namenjen sodni kontroli zakonitosti in pravilnosti prekrškovnih odločb, ta nadzor pa se vrši v postopku pred pristojnim sodiščem, ki mu prekrškovni organ, če ugotovi, da so izpolnjene predpisane procesne predpostavke, zadevo pošlje v vsebinsko obravnavo, razen če pred tem že sam v korist vlagatelja zahteve namesto sodišča ne poseže v izdano odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog.
Za učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva je zato pravico do dodelitve brezplačne pravne pomoči treba priznati tudi vlagatelju zahteve za sodno varstvo, če izkaže, da izpolnjuje z Zakonom o brezplačni pravni pomoči predpisane pogoje. Kršitelj je namreč v podani zahtevi za sodno varstvo dolžan navesti vsa relevantna dejstva in dokaze, ker kasneje brez utemeljenega razloga ne more več navajati novih dejstev in dokazov ter tako lahko uveljavlja svojo pravico do pravnega varstva po Ustavi RS le ob ustrezni strokovni pomoči odvetnika, v kolikor sam nima tega znanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji - zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je dopustna, če je višje sodišče kršitve sicer obravnavalo, vendar jih je kot neutemeljene zavrnilo. Toženka pa je navedeno določbo 420. člena ZKP razlagala ravno obratno, tj. da naj bi bila s tem, ko vložnik kršitev uveljavlja v pritožbi in jo drugostopenjsko sodišče zavrne, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izključena, kar je napačno. Ker se je toženka pri zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP iz razloga po 24. členu ZBPP oprla izključno na napačno razlago petega odstavka 420. člena ZKP, pa je bil posledično tudi 24. člen ZBPP zmotno uporabljen.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7, 7/3.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - svobodna gospodarska pobuda - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - obvezna razlaga odvetniške tarife - predlog za prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage 7. člena OT namreč jasno izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas vrednotiti kot strošek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga 9. člena OT, ki med izdatki opredeljuje (tudi) dnevnice, te pa so po določbi petega odstavka 10. člena OT opredeljene kot izdatek v zvezi z delom, ki ga odvetnik opravi za stranko.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinska presoja - verjetni zgled za uspeh
Značilnosti ustavne pritožbe pa utemeljujejo razlago, po kateri je treba pri odločanju o dodelitvi BPP za postopek z ustavno pritožbo upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh z njo, in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev iz 24. člena ZBPP organu za BPP ne le dopušča, pač pa nalaga, da v primerih, ko iz presoje okoliščin izhaja, da prosilec s tovrstnim pravnim sredstvom glede na stanje stvari nima verjetnih možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne.