brezplačna pravna pomoč - izrek odločbe - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Zakon ne določa, da je datum dodelitve BPP obvezna sestavina odločbe, je pa glede tega, katere stroške oziroma dejanja zajema dodeljena BPP v povezavi z dnem vložitve prošnje, jasna določba drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Glede na navedeno je povsem določljivo, od katerega datuma tožniku pripada BPP, o čemer obstaja tudi že ustaljena sodna praksa.
Glede na to, da je iz I. točke izreka jasno razvidno, da gre za zastopanje v pravdi, napaka v II. točki, ki govori o predlogu namesto o tožbi, ne pomeni, da je izrek tako nejasen, da iz njega ne bi bilo mogoče nedvoumno razbrati, kakšna je tožnikova pravica oziroma obveznost.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - neskladja v prosilčevi izjavi - prosta presoja dokazov
Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi obširno in argumentirano pojasnila, na kakšni podlagi je pri ocenjevanju opisanega neskladja med predmetno prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter tožnikovimi vlogami v kazenskem postopku, v katerih se je izrekal glede zagovornika, poklonila svojo vero slednjim.
Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nikakršnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko toženka ugotovila, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, tj. da je vložitev odgovora na pritožbo razumna. Tožnik ni navedel nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi toženki omogočala presojo, da je za odobritev BPP za odgovor na pritožbo izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik namreč (kljub temu, da je bil pri podaji odgovora na poziv zastopan po pooblaščenki - odvetnici) ni v ničemer (niti laično) navedel, glede česa konkretno je potrebno odgovoriti na pritožbo oz. zakaj naj bi bil za njegov uspeh v konkretnem pritožbenem postopku odgovor na pritožbo potreben oziroma razumen.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade in stroškov odvetnika - prepozna vloga - materialni rok
Napotnica ni posebna oblika zahtevka, ki bi jo bilo treba uveljavljati drugače, kot to velja za ostale zahtevke po ZUP, ampak gre za obvezen sestavni del vloge, v kateri stranka uveljavlja pravico. Zato je toženka napačno štela, da je izvajalka BPP vlogo oziroma zahtevek za izplačilo nagrade vložila prepozno, saj ni sporno, da je povračilo zahtevala v vlogi z dne 29. 9. 2021, pri čemer toženka sama ugotavlja, da bi se rok iztekel 3. 10. 2021.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek
Nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - pripor - obiskovanje pripornika - sklep o podaljšanju pripora - procesni sklep - meritorna odločitev
Po presoji sodišča je odvetnik v primeru, ko je obisk v priporu nujen, npr. v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima možnosti drugega komuniciranja oziroma je to potrebno zaradi priprave obrambe, upravičen do kilometrine (ob siceršnjih pogojih za priznanje le-te) in odsotnosti iz pisarne. Stališče tožene stranke, da so obiski odvetnika v priporu že po naravi stvari vključeni v pripravo obrambe in da je zato odvetnik dolžan vselej sam trpeti tudi stroške kilometrine in odsotnosti iz pisarne, povezane z obiskom pripornika, je zato po oceni sodišče materialnopravno zmotno.
Sodna praksa je v zvezi s priznanjem nagrade za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora že večkrat zavzela stališče, da gre za meritorno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - tožba zaradi molka organa - pravni interes
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je vlogo zavrnil z utemeljitvijo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi molka organa, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo. Drugostopenjski organ je namreč še pred odločitvijo o tožnikovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči izdal odločbo, s katero je odločil o tožnikovi pritožbi zoper sklep prvostopenjskega organa. S tem pa je drugostopenjski organ že izpolnil tožbeni zahtevek, tj. da se odloči o tožnikovi pritožbi. Ker je bilo torej že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi tožnika, tožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o tožbi zaradi molka organa, saj si s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, natančneje za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč. Glede na to v konkretnem primeru ZBPP dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Sklep, ki ga želi tožnik izpodbijati (sklep o prekinitvi postopka), je procesne narave in ga ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Toženka je pravilno zaključila, da bo sodišče v upravnem sporu takšno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Takšno stališče je že dlje časa uveljavljeno tudi v sodni praksi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - pravno svetovanje
Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega besedila je jasno, da ZBPP prosilcu ne nalaga obveznosti, da v primeru uveljavljanja pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja hkrati opredeli tudi vrsto postopka, v katerem namerava zavarovati svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Tožnica je napotnico prejela po tem, ko je bila storitev že opravljena. V takem primeru pa po presoji sodišča rok iz prvega odstavka 40. člena ZBPP začne teči z vročitvijo napotnice. Izvajalec brezplačne pravne pomoči namreč ne more predložiti izpolnjene napotnice, preden mu je ta vročena.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odprava odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja
Ker je zaradi sodne odprave odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 853/2023 z dne 10. 10. 2023, potrebno šteti, da se je vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo, sodišče ne more sprejeti obrazložitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom preklica pogojne obsodbe, ki je pod opr. št. II K 19806/2023 v teku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, utemeljeno na podlagi ugotovitve, da je bila v zadevi št. Bpp št. 853/2023 dne 10. 10. 2023 izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek v zadevi št. Bpp 1076/2023, ni spremenilo. Upoštevaje ugotovitve v zvezi z naravo odločitve v zadevi I U 1653/2023 je namreč odpadla možnost zavrženja tožnikove prošnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se tožena stranka na zavrnilno odločbo, ki je bila po sodbi sodišča (četudi izdani po izdaji sklepa o zavrženju) odpravljena, ne more sklicevati. Sodišče lahko tako le zaključi, da je bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa zaradi napačne uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, tj. kršitev ki je vplivala na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - pridobitev premoženja - pravnomočen sklep o dedovanju - solastniški delež - solastniški delež na nepremičnini - hipoteka - vpis hipoteke
Iz določb 48. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku pridobil. Iz sklepa o dedovanju, opr. št. D 626/2007 z dne 16. 8. 2016, ki je postal pravnomočen dne 18. 10. 2016, izhaja, da je tožnik med drugim pridobil solastninski delež do 1/6 na nepremičninah parc.št. 765/6, 65/2, 65/3 in *119/0, vse k.o. ... ter solastninski delež do 1/72 na nepremičnini parc.št. 255/1 k.o. ... S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, je na Republiko Slovenijo prešla terjatev do povračila stroškov, ki so bili pred tem izplačani iz proračunskih sredstev iz naslova BPP. To pomeni, da je od takrat dalje (torej od dne 18. 10. 2016) nastala tožnikova obveznost vračila sredstev, izplačanih iz proračunskih sredstev v višini 508,09 EUR. Določba 48. člena ZBPP namreč govori o pridobitvi premoženja. Premoženje, ki ga je tožnik pridobil v zapuščinskem postopku, pa je bilo tudi več vredno od višine stroškov izplačanih iz proračunskih sredstev za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
ZBPP v 8. členu izrecno navaja zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim v 4. alineji prvega odstavka določa, da se BPP ne dodeli v zadevah izvršilnih postopkov, kadar je prosilec dolžnik in je izvršilni postopek začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Sklep o izvršbi je v zadevnem izvršilnem postopku 8. 6. 2022 postal pravnomočen, zato (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ v zadevi ni (več) dopustno vložiti. Sodišče pri odločanju ni spregledalo, da lahko dolžnik po določbi prvega odstavka 56. člena ZIZ vloži ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastalo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Tožnica takšnih dejstev (ki bi bila časovno kasnejša od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi) ne zatrjuje niti v obravnavani tožbi, pač pa oporeka pravilnosti zamudne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano, kar je pravilno izpostavila tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Upoštevaje, da je tožena stranka s sklepom z dne 3. 9. 2020 razveljavila svoj sklep z dne 3. 7. 2020 in odločila o tožničinem tožbenem zahtevku, to je o višini nagrade in povračilu stroškov za opravljene storitve v okviru BPP, izpodbijani sklep z dne 3. 7. 2020 za tožnico nima nikakršnih pravnih posledic in ne posega v njeno pravno korist. To pomeni, da s tožbo zoper navedeni sklep v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega položaja. Pri uporabi materialnih predpisov v času odločanja upravni organ veže načelo zakonitosti (prvi odstavek 6. člena ZUP), ki mu nalaga dolžnost upoštevati predpis veljaven v času odločanja. Tudi če tožena stranka priznanega zneska tožnici še vedno ni izplačala, to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost njene dokončne odločitve. V tem primeru ima tožnica skladno s prvim odstavkom 290. člena ZUP12 na voljo podajo zahteve za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
Tožnik v tožbi opozarja, da je toženki posredoval zahtevo za varstvo zakonitosti, ter prilaga svojo dopolnitev prošnje za BPP s priloženim osnutkom ZVZ (na 15 tipkanih straneh), iz katere je razbrati, da je bila toženki posredovana po elektronski pošti dne 30. 8. 2023. Sodišče ugotavlja, da navedena dopolnitev prošnje za BPP s prilogo v spisu Bpp 773/2023 ni evidentirana in se v njem ne nahaja, pri čemer pa toženka v tem upravnem sporu niti ne zatrjuje, da dopolnitve prošnje za BPP s prilogo ne bi prejela. Prav tako pa tudi ne pojasni, ali je dopolnitev prošnje za BPP s prilogo upoštevala pri odločanju in kako jo je upoštevala, slednje namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno. Sodišče glede na povedano opozarja, da mora toženka v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, če ta zakon ne določa drugače, postopati po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za izdajo dopolnilne odločbe - molk organa
Podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (med katere spadajo tudi podatki o zaposlitvi in bančnem računu dolžnika), so ena izmed sestavin predloga za izvršbo. Po presoji sodišča je zato v dodeljeno brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za izvršbo zajeta tudi storitev poizvedbe o podatkih, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - finančni položaj prosilca - podatki o premoženjskem stanju prosilca - resničnost podatkov - popolnost vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Podlaga za odločitev tožene stranke so bili podatki, s katerimi je razpolagala v času odločanja, tožnik pa je s podpisom prošnje obenem izjavil, da so vsi v vlogi navedeni podatki (torej tudi podatki o tem, da nima družinskih članov) resnični, točni in popolni. Ker se je to, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da bi imel družinske člane, ujemalo s podatkom iz uradnih evidenc, da je razvezan, tožena stranka ni imela razloga, da bi v to dvomila.
ZBPP člen 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/2, 27/8. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - primerno stanovanje - možnost razpolaganja z nepremičnino - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - uporabna površina stanovanja
Premoženje, ki se upošteva v okviru presoje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predstavlja vrednost stanovanja v presežku nad primerno kvadraturo in ne sam presežek kvadrature stanovanja nad primerno kvadraturo. Za osebo, ki ima v lasti nepremičnino v vrednosti nad 120.000,00 EUR, pa se šteje, da ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje.