brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Po stališču sodišča je tožena stranka z izpodbijano odločitvijo presegla svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma vsaj preuranjeno odločila, saj je odločala že o vsebini zadeve oziroma vsebini pravice tožnika vložiti civilno tožbo zoper A. A. kot fizično osebo. Po oceni tožnika dejstvo, da v stečajnem postopku ni priglasil terjatve, tožniku ne odvzema pravice zahtevati plačila terjatve od fizične osebe A. A.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zapuščinski postopek - dedni dogovor - sodna poravnava
Dedni dogovor, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Sodišče posledično ugotavlja, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti zgolj polovico stroškov,
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZSVarPre člen 18, 18/1, 18/1-1, 27. ZUP člen 9, 9/1, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni položaj - vrednost nepremičnine - stanovanje, v katerem prosilec živi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnici pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o navedenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je toženka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. O navedenih okoliščinah se je izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljevala s trditvami, da je upoštevano nepremičnino spojila s svojim starim stanovanjem v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjimi prostori in da v spojenem stanovanju živi že od leta 2010.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je vložil prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena pritožba zoper sodbo in za vložitev in sestavo ustavne pritožbe zober sodbo, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Organ je zato pravilno štel, da se omejitev iz pete alineje 8. člena ZBPP nanaša tudi na vložitev ustavne pritožbe v primerih, kot je obravnavan.
Tožnica je 8. 1. 2024 vložila vlogo, s katero je sodišču sporočila, da tožbo umika. Pojasnila je, da je 8. 1. 2024 prejela dopolnilno odločbo toženke št. Bpp 1209/2023 z dne 3. 1. 2024, iz katere izhaja, da je toženka odločila, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 8, 8/13, 11, 11/3, 39. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - zahteva za varstvo zakonitosti - kilometrina - urnina
V tar. št. 11 OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev odgovora na odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima sicer možnost in pravico, da zaradi zagotovitve poštenega postopka poda izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za sodno varstvo - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V primeru zavrženja zahteve za sodno varstvo v okviru predhodnega preizkusa oziroma odprave ali spremembe izpodbijane prekrškovne odločbe zahteva ni posredovana v nadaljnje vsebinsko odločanje pristojnemu sodišču. Navedeno pa ne pomeni, da zaradi procesnih možnosti oziroma pooblastil, ki jih zakon iz razloga procesne ekonomije daje prekrškovnemu organu pri obravnavi zahteve za sodno varstvo v okviru prehodnega preizkusa, vlagatelj v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo po ZBPP ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno zaključen postopek - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje pred sodiščem I. in II. stopnje v prekrškovnem postopku. Toženka je ugotovila, da je bil tožnik s sklepom PRnz 31/2021 z dne 20. 9. 2023 obveščen, da je njegov predlog za odložitev oziroma podaljšanje roka za opravo dela v splošno korist neutemeljen. V roku osmih dni po prevzemu navedenega sklepa tožnik ni vložil pritožbe, zato je navedeni sklep postal pravnomočen. Tega tožnik v tožbi ne zanika. To pa tudi po presoji sodišča vodi v zaključek, da tožnik v postopku pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku PRnz 31/2023 nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je ta postopek pravnomočno zaključen.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dodelitev brezplačne pravno pomoči - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Toženka ima pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, dokler postopek na prvi stopnji ni končan. Ne glede na zavrnilno odločitev bo imel namreč tožnik ob spremembi upoštevanih okoliščin možnost z novo prošnjo uveljavljati nadaljnjo brezplačno pravno pomoč za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor bo to potrebno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kot izhaja iz odločbe Upravnega sodišča Bpp 149/2023-5 z dne 8. 9. 2023. Po tej ugotovitvi, je toženka pravilno na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP prošnjo zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - objektivni pogoj - razlaga določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prekrškovni postopek - kriteriji - teža kaznivega dejanja - predpisana kazen - sankcija
Upravno sodišče je večkrat pojasnilo, da so stališča, ki so se izoblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča v zvezi s kazenskimi postopki in ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse ESČP, uporabljiva tudi v sodnih postopkih o prekrških. Tudi prekrški namreč spadajo v področje kaznovalnega prava, v katerem se izreka represivne ukrepe, in tudi v teh postopkih je treba upoštevati minimalna ustavnopravna jamstva. Vrhovno sodišče RS je namreč kot napačno zavrnilo stališče, da se dodeljevanje BPP na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto postopka, ampak je poudarilo nasprotno, da ZBPP v pomensko odprtih normah 24. člena pri presoji dodelitve BPP na tej podlagi omogoča tudi upoštevanje vrste postopka. To pa pomeni, da je stališča Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na dodelitev BPP za kazenski postopek, za sodni postopek o prekršku treba uporabiti ob upoštevanju narave tega postopka in v njem obravnavanih protipravnih dejanj ter dejstev in okoliščin konkretnega primera in zanj relevantne pravne podlage. Sodišče sledi presoji toženke, da niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti BPP.
ZBPP člen 32, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - zavrženje vloge
Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - Državno odvetništvo - oškodovanec - prosilec kot oškodovanec - kazenski postopek - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravica in interesih v civilnem postopku. Takšen je položaj prosilcev v konkretni zadevi - kazenskem postopku, od izida katerega bi bila odvisna tudi poznejša odločitev o njunih pravicah in interesih v civilnem postopku. V interesu pravičnost je, da je prosilcema v zvezi z uveljavljanjem premoženjsko pravnega zahtevka v kazenskem postopku omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če nimata ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njuna pravica do poštenega sojenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, že pravnomočno zaključena, prosilec za zastopanje v takšnem postopku ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj je organ o zadevi že odločil, kar pomeni, da se v postopku ne izvaja več nobenih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi bi bilo potrebno strankino zastopanje. V primeru, ko organ ugotovi, da stranka prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek, ki je bil že pravnomočno zaključen, mora organ v odločbi pojasniti, kdaj in s katerim aktom je bil postopek končan, iz upravnega spisa pa mora biti razvidno, na podlagi katerih dokaznih sredstev (npr. iz katerih listin - akta organa, izpiska iz sodnega vpisnika, odgovora na poizvedbo pri organu, ki je vodil postopek itd.) je bilo ugotovljeno, da je bil postopek pravnomočno zaključen, saj je prav to dejstvo ključno za izdajo zavrnilne odločbe
ZBPP člen 13, 13/1, 14, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočila, da se o listinah, ki jih je vzela za podlago svoje odločitve, izjavi. Pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženja v zvezi z uveljavljanjem BPP, bi morala toženka tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o njem izjavi.
Odvetniška tarifa (2003) točka 11, 11/3. ZOdv člen 17, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - izjava na odgovor državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti
V tar. št. 11 OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato tarifna številka 11 OT ne predvideva. Obdolženec ima sicer možnost oziroma pravico, da zaradi zagotovitve poštenega postopka poda izjavo o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar pa Vrhovno sodišče RS o zahtevi za varstvo zakonitosti odloči tudi, če obdolženec te izjave ne poda. Tožena stranka tako tožniku za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno ni priznala nagrade po 3. točki tar. št. 11 OT v zvezi s 3. točko tar. št. 10 OT, v višini 3.000 točk, kot je to priglasil tožnik, ampak je pravilno priznala nagrado v višini 100 točk na podlagi točke 13 tar. št. 8 OT, ker gre za drugo obrazloženo vlogo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
S sklepom Cst 277/2023 je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep o zavrženju sklepa St ... z dne 17. 7. 2023 o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja in zavrnjen predlog tožnice za takojšnjo ustavitev postopka. Tako ne gre za katerega od sklepov, zoper katere je po ZFPPIPP revizija dovoljena in tega tožnica v tožbi niti ne zatrjuje.
V primerih, ko revizija ni dopustna, pa je sodišče tudi ne more dopustiti. To, ali bi šlo za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije ali za revizijo, torej za odločitev v tej zadevi niti ni bistveno. Bistveno za odločitev o tem, ali je zadeva očitno nerazumna je, da zoper sklep Cst 277/2023 revizija ni dopustna. Ker ni dopustna, sodišče tudi predlogu za njeno dopustitev, ne bi moglo ugoditi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - redna brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - Državno odvetništvo - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči
Ker je namen pravne pomoči po ZBPP in ZKP enak, je zato tudi po ZBPP utemeljena dodelitev BPP v enakem obsegu in obliki, kot bi bil prosilec do te pravne pomoči upravičen na podlagi določil ZKP, pri čemer je prosilec pri dodelitvi pravne pomoči po ZBPP lahko uresničil še pravico do izbire odvetnika. Vprašanje obsega dodelitve BPP se bo v primeru, če si bo obdolžene zagovornica izbral sam, reševalo na podlagi ZBPP, v primeru, da je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti, pa po specialni ureditvi iz ZKP.
V trenutni fazi postopka, ko se drugostopenjski postopek še ne vodi, po oceni sodišča zadošča, da se je prosilcu dodelila le BPP pred sodiščem prve stopnje, saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem prve stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat. Toženka je s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, v obsegu pred sodiščem druge stopnje pa ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja.