brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Na podlagi ugotovitve, da je odločitev v postopku, za katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja, že pravnomočna in da je postala pravnomočna prej, preden je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - zmotna uporaba materialnega prava
ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno in kompleksno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve nima možnosti za uspeh.
prošnja za dodelitev BPP - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče ne more preizkusiti ter kot pravilnega potrditi zaključka, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, to je, da je pravdna zadeva, za katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP z obravnavano prošnjo, pravnomočno končana in da iz tega razloga ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Toženka bi se opisanim pomanjkljivostim svojega odločanja izognila, če bi upoštevala to, kar ji narekujejo določbe 9., 140. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, to je, če bi tožnika (naravi BPP odločanja primerno) pozvala, da dopolni svoje navedbe glede uveljavljanja BPP z obravnavano prošnjo, ter če bi ga pred odločitvijo seznanila s svojimi ugotovitvami in mu dala možnost, da se o njih pred izdajo odločbe izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - dohodek - pokojnina - izvršba
Določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP je samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje ali dohodki prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina in da je v primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Pri tem ne zadošča dejanska nezmožnost razpolaganja z delom dohodka, da morajo biti podani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec za brezplačno pravno pomoč ni zakrivil po lastni volji.
brezplačna pravna pomoč - zahtevek stranke - dopolnilna odločba - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je s tem, ko je tožniku izdala izpodbijano odločbo kot dopolnilno odločbo na podlagi 220. člena ZUP, četudi je z odločbo z dne 26. 4. 2026 že odločila o vseh njegovih zahtevkih iz prošnje za dodelitev BPP, nepravilno uporabila materialno pravo, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - odmera nagrade in stroškov odvetnika - znižana nagrada - obseg odobrene bpp - obračun storitve po porabljenem času - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba materialnega predpisa - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - ustavna pritožba - predlog za izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave
Upravni organ mora praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku odločanja. V konkretnem primeru zakonodajalec izjeme v prehodnih določbah ZOdv-G ni določil, zato je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj je o priglašenih stroških odločal organ, in ne kdaj je odvetnik opravil posamezne storitve, za katere uveljavlja nagrado. V času izdaje izpodbijanega sklepa je ZOdv-G že veljal in se je tudi uporabljal, zato bi morala tožena stranka uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej svojo odločitev opreti na določbe ZOdv-G. To izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena ZOdv, ki določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni drugače določeno.
Upravno sodišče je v sodbah III U 291/2010 z dne 11. 3. 2011, III U 145/2021 z dne 24. 6. 2024, III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 in I U 342/2020 z dne 18. 1. 2022 že sprejelo stališče, da BPP, odobrena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, ne vključuje tudi nadaljevanja postopka s sestavo ustavne pritožbe, pa četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Enako to po mnenju sodišča v tej zadevi velja tudi za pritožbo zoper te sklepe na ESČP.
Po drugem odstavku 7. člena OT se zvišujejo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot sta urnina in nadomestilo za čas odsotnosti iz pisarne, ki ne predstavljata odvetniške storitve v smislu OT, temveč ju odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 97, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - vračilo brezplačne pravne pomoči - obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na to, da je bila z izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila (plačila) brezplačne pravne pomoči v znesku 503,28 EUR, gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na obseg stečajne mase.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imel položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnik, ki je izvajalec BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnika s tem, ko je pravočasno vložil napotnico s priloženim stroškovnikom. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP. Če pa je upravni postopek že končan, obstaja možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
Tožnik kot upravičenec do BPP po pojasnjenem nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi. Sodišče je zato tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Tožnik v tožbi sam navaja, da je prejel plačilo v višini 1.571,22 EUR na podlagi sodne poravnave in pridobil premoženje. Stroški BPP so znašali 1.153,27 EUR, tožnik pa je dolžan povrniti polovico, to je 576,64 EUR, kar predstavlja manj kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sodne poravnave (787,11 EUR). Izjema iz drugega odstavka 48. člena ZBPP v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj tožnik ni prejel preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoji - premoženje prosilca
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe na naslovu nepremičnine v Domžalah ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, vrednost tožnikovega dela nepremičnine pa znaša 80.000 EUR, kar je več kot 23.716,32 EUR (cenzus 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), tožnik ne izpolnjuje premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP. Prav tako tožnik ni zatrjeval, da s premoženjem ne bi mogel razpolagati v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - položaj stranskega udeleženca - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP (v tem primeru odvetnik), saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
Tožnica kot upravičenka do BPP bi lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca, česar pa v tožbi ne zatrjuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa, sodišče pa ob tem pojasnjuje, da okoliščina, da je bil tožnici izpodbijani sklep skladno z določili ZBPP vročen, še ne pomeni, da ji je bil s tem priznan status stranke ali stranskega udeleženca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izguba periodičnega dohodka - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik se je odzval na poziv tožene stranke tako, da je 9. 6. 2025 po elektronski pošti na elektronski naslov tožene stranke ... poslal zahtevano dokumentacijo. To dejstvo dokazuje z izpisom poslane elektronske pošte na elektronski naslov tožene stranke s priponkami, v katerih je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je delodajalec dal tožniku in je datirana na dan 11. 12. 2024. Tožnik je z navedenim izpisom iz elektronske pošte izkazal, da je poslal zahtevano pisno dokazilo toženi stranki.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - verjeten izgled za uspeh - objektivni pogoj - napačna uporaba materialnega prava
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Tega toženka ni storila, temveč se je spustila v vsebinsko obravnavo zadeve, za kar ZBPP ne daje pooblastila.
Tožnica tožbe v danem roku niti do dneva izdaje tega sklepa ni dopolnila s predložitvijo izpodbijanega akta. Ker tožnica ni navedla niti ali gre za odločbo ali sklep niti datuma izpodbijanega akta, v obrazložitvi pa celo ugovarja samo sklepu Bpp 54/2023, ni mogoče ugotoviti, na kateri akt se tožba nanaša, zato zadeve ni mogoče obravnavati
Za terjatve Republike Slovenije kot upnika na podlagi zakonite cesije po določbah 46. člena ZBPP do dolžnika iz naslova stroškov postopka zaradi neuspeha v tem postopku je treba uporabiti določbe o zastaranju, ki jih določa OZ.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - kazenski postopek - elementi kaznivega dejanja
Drugi odstavek 7. člena OT je treba razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Z vidika obrambe je pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - delitev skupnega premoženja - pravdni postopek - ocena ogroženosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zaradi specifičnega položaja, v katerem se lahko znajde žrtev nasilja, ji zakon za ukrepe za zagotovitev njene varnosti, ki jih določa ZPND, omogoča dostop do BPP ne glede na njene finančne zmožnosti. Pogoj za dodelitev BPP za navedene postopke po ZPND je zgolj ocena o ogroženosti, ki jo poda pristojni CSD. Postopki v zvezi z ugotavljanjem in delitvijo skupnega premoženja niso postopki po ZPND, temveč postopki po DZ. DZ pa ne ureja le varstva koristi otrok, ampak tudi premoženjska razmerja med zakonci, kar pomeni, da je postopek za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, sodišče pa v takšnem primeru uporabi določbe DZ, ki se nanašajo na to, kaj je skupno premoženje in na določitev deležev na skupnem premoženju. Zaključek toženke, da je postopek za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem pravdni postopek, kjer se ne zasledujejo koristi otrok, ampak gre za spor med bivšima zakoncema, zato za te primere BPP po ZPND ne pripada, zato ni pravilen.
ZBPP jasno loči položaj države, Republike Slovenije, od položaja organa, pristojnega za BPP. Po izrecnih določbah ZBPP terjatev iz naslova stroškov postopka do predpisane višine preide od upravičenca na državo, Republiko Slovenijo. OŽKP pa tudi po formalnem kriteriju ni bil stranka postopka pred prvostopenjskim davčnim organom, saj to ne izhaja niti iz uvoda izpodbijanega sklepa, posledično tudi ni prišlo do obravnave pritožbe OŽKP. OŽKP posledično tudi nima aktivne legitimacije v tem upravnem sporu, saj je najprej treba doseči položaj stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku.
Za terjatve Republike Slovenije kot upnika na podlagi zakonite cesije po določbah 46 ZBPP do dolžnika iz naslova stroškov postopka zaradi neuspeha v tem postopku je treba uporabiti določbe o zastaranju, ki jih določa OZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - znižana nagrada - sklep o podaljšanju pripora - meritorna odločitev - ustavna pritožba
Upravno sodišče je že v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.
Upravnosodna praksa se je že izrekla, da povečanje iz določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene. Sodišče meni, da je časovno ovrednotena tudi nagrada za pregled gradiva po tar št. 46/OT, saj ta določa, da pripada odvetniku za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, za vsake začete pol ure po 50 točk.
neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vročanje - dolgotrajnost postopka
Ker je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal z zakonom določen cenzus in se je tekom koriščenja pravice do BPP njegov finančni položaj in položaj družinskih članov spremenil, pa tožnik sodišča o spremenjenih okoliščinah ni obvestil, je toženka pravilno odločila, da je tožnik dolžan zaradi neupravičeno dodeljene BPP povrniti znesek, ki je bil na podlagi sklepa toženke izplačan iz sredstev BPP kot strošek zastopanja po odvetnici na podlagi predhodno dodeljene BPP.
Med strankama je nesporno, da je bila izpodbijana odločba izdana 13. 9. 2019, vendar pa je bila tožniku vročena šele 26. 5. 2025. Zato tudi drži, da navedena odločba v času vložitve tožnikove tožbe v upravnem sporu še ni postala pravnomočna, saj je tožnik zoper njo vložil tožbo v upravnem sporu. S tem pa je po presoji sodišča tožnik tudi dobil možnost učinkovitega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo, s katero se je po vročitvi seznanil. Sodišče v zvezi z dolgotrajnostjo vročanja izpodbijane odločbe tožniku dodaja še, da s tem tožnik ni utrpel nobenih drugačnih stroškovnih posledic, kot bi ga zadele, če bi mu bila odločba vročena prej. Tožnik je namreč v skladu z II. točko izreka izpodbijane odločbe dolžan v plačilo naložen znesek poravnati v roku 30 dni od prejema odločbe, zato zanj pred vročitvijo izpodbijane odločbe in pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz te odločbe tudi niso mogle nastati nobene škodljive posledice.