ZUP člen 9, 214. ZBPP člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - upravni spor - subsidiarno sodno varstvo - varstvo človekovih pravic - drugo sodno varstvo - dopustnost upravnega spora zaradi posega v ustavne pravice - zavrženje tožbe
Toženka tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojim naziranjem glede identitete med njegovimi prošnjami za dodelitev BPP, kot tudi ne s pravnimi podlagami nameravane odločitve, tožniku pa tako tudi ni omogočila, da bi se glede teh izjasnil.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč lahko zaprosi bodisi zgolj za pravno svetovanje bodisi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave bodisi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči.
Sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS-1 je "drugo sodno varstvo" v smislu 4. člena tega zakona.
izredna brezplačna pravna pomoč - ustavna pritožba - objektivni pogoj - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazloženost odločbe
Razlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da naj bi bila prosilka oškodovana za visoko vsoto denarja, trenutno pa se preživlja le z denarno socialno pomočjo, kot je pavšalno ugotavljal organ. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista zadeva - zmotna uporaba materialnega prava
Iz četrtega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da je pri presoji, ali gre za isto zadevo, treba upoštevati tisto zadevo, v kateri je tožnica umaknila tožbo.
Za ugotovitev, ali gre za isto zadevo ni bistven končni učinek različnih postopkov (zapuščinski in pravdni postopek), ki je v tožničini lastninski pravici na zapuščini, temveč je bistvena istovetnost dejanskega stanja in tožbenih zahtevkov v zadevi, za katero prosi za dodelitev BPP, z zadevo, v kateri je umaknila tožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogojni odpust - predčasni odpust - upravni postopek
Obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev BPP se med drugim nanaša na pravno svetovanje in sestavo pravnega mnenja v zvezi z možnostjo pogojnega in predčasnega odpusta. Za pravno svetovanje, ki je oblika BPP iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, se po tretjem odstavku istega člena ZBPP šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. Tudi BPP v tej obliki pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je kot neutemeljeno mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).
Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.
ZBPP člen 1, 7, 24, 24/1, 24/3. KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - kazenski postopek - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pravica do obrambe z zagovornikom, kakor tudi pravica do poštenega sojenja s strani nepristranskih sodišč namreč predstavljata eno temeljnih ustavnih pravic. Namen je v sklopu navedenih pravic zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku s tem, da ima obdolženec pri svoji obrambi pomoč neodvisnega pravnega strokovnjaka. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Tako Ustava in EKČP torej zahtevata, da je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči, v skladu z zakonom. Tako ne gre za brezpogojno podeljevanje pravic, kot to zmotno zatrjuje toženka.
Ker je tožnica prosila za dodelitev BPP v postopku svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena zaporna kazen, bi ji po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP, toženka morala zagotoviti pravico do BPP z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, kolikor meni, da toženka ni imela pravne podlage za vsebinski preizkus zadeve, ki ga je opravila na podlagi nosilnih razlogov iz sodbe, v zvezi s katero želi tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ter njihove primerjave z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati s to zahtevo.
ZBPP člen 26, 26/2, 28, 28/2, 28/2-1, 28/2-2. ZKP člen 412, 412/1, 413, 413/1, 414, 414/3.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - odločanje o obnovi postopka
Ob upoštevanju dejstva, da ob vložitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka še ni jasno, kakšna bo odločitev zunajobravnavnega senata, je po presoji sodišča dopustno dodeliti brezplačno pravno pomoč samo za to fazo postopka, t. j. za odločanje zunajobravnavnega senata o obnovi postopka kot izrednem pravnem sredstvu zoper pravnomočno odločitev kazenskega sodišča.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da postopek v zvezi z obnovo postopka in kazenski postopek potekata na isti (prvi) stopnji sojenja in da gre zato za isto fazo postopka, saj imata zunajobravnavni senat (četudi je le-ta organiziran znotraj istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča) in senat kazenskega sodišča oziroma sodnik posameznik v kazenskem postopku na prvi stopnji bistveno različne pristojnosti, pri čemer zunajobravnavni senat v zakonsko določenih primerih odloča tako o pritožbah zoper sklepe prvostopnega sodišča kot tudi o nekaterih drugih vprašanjih, vezanih na kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje.
Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Razlaga, da se odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, ne štejejo za samostojen postopek, ampak so procesne odločitve med postopkom (v obravnavani zadevi na prvi stopnji) izhaja iz ureditve pripora po ZKP. Po tem predpisu pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, tako ni mogoče obravnavati kot (samostojen) postopek, ki bi lahko tekel na drugi stopnji, kot teče postopek v glavni stvari.
Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 12, 12/2, 13, 13/1, 18, 18/1. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) tarifna številka 19, 19/1.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife - materialni stroški - nepravilna uporaba materialnega zakona
Izhodišče za razsojo v tej zadevi je drugi odstavek 12. člena OT, ki določa, da je stranka odvetniku dolžna plačati storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Potrebno je torej ugotoviti katera tarifa je bila veljavna v času, ko je tožnik delo opravil oziroma kolikšna je bila takrat osnova za odmero tožnikovih stroškov.
Toženka je torej za prvo storitev nepravilno uporabila materialno pravo, saj je kot osnovo za odmero stroškov vzela 1.100 točk, pri čemer je izhajala iz neveljavne (novejše) OT.
Druga in tretja sporna storitev (prva pripravljalna vloga z dne 1. 7. 2022 in narok dne 5. 7. 2022) sta bili namreč opravljeni v času veljavnosti nove, spremenjene in dopolnjene OT, ki je začela veljati in se uporabljati z dnem 4. 6. 2022. Ta novejša OT je v tarifni številki 19/1 predvidela drugačno, nižjo vrednost osnove za odmero stroškov, 1.100 točk. Ob tako postavljeni osnovi, pa se izkaže, da je toženka vrednosti točk za preostali dve storitvi tožniku pravilno odmerila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še zlasti, ker se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek (za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP) in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi (ki ni vezan na konkreten kazenski postopek), po mnenju sodišča pri odločanju o dodelitvi BPP zahtevajo (tudi) upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah. Po tej razlagi pa zakonska ureditev organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve in v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imela položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnica, ki je izvajalka BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnice s tem, ko je pravočasno vložila napotnico s priloženim stroškovnikom, kar med strankami ni sporno. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi torej moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. členu 260. člena ZUP.
Sodišče še ugotavlja, da četudi bi tožnik v upravnem postopku imel položaj stranskega udeleženca, bi moralo sodišče njegovo tožbo zavreči, saj tožnik po vsebini ugovarja le zavrnilnemu delu izpodbijanega sklepa, za kar pa nima pravnega interesa.
ZUP člen 140. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - prekluzija - poziv za dopolnitev vloge - objektivni pogoj za dodelitev bpp
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da je bila tožnikova prošnja z dne 2. 7. 2024 materialno nepopolna v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, saj je vsebovala le navedbo, da se prosi za BPP za sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Temu tožba prepričljivo in z vidika 140. člena ZUP niti ne oporeka.
Tožnik oziroma njegov pooblaščenec ni konkretno navedel okoliščin, na podlagi katerih gre sklepati, da tožnik nima ustreznega znanja in da ni zmožen lastnega zastopanja v postopku. Šele v tožbi se je tožnikov pooblaščenec konkretneje skliceval na tožnikove osebne okoliščine (da nima dokončane osnovne šole, da ne zna in ne more uporabljati računalnika, ker nima elektrike), ki da utemeljujejo potrebo po kvalificirani pravni pomoči v prekrškovnem sodnem postopku, vendar je tožnik s temi navedbami v upravnem sporu prekludiran, saj ni pojasnil, zakaj jih ni navedel že v upravnem postopku, konkretneje v odgovoru z dne 15. 7. 2024.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da gre za prekrškovni postopek (ne kazenski), v katerem je bila tožniku izrečena globa v skupni višini 240,00 EUR, kar tudi po presoji sodišča ne kaže na resnejšo kršitev in veliko težo zagrožene kazni. Tega ne zatrjuje niti tožnik, razen v kolikor navede, da mu po ZP-1, če globe ne bo plačal (te pa ne more plačati, ker je prejemnik denarne socialne pomoči), grozi nadomestitev denarne globe z zaporno kaznijo. Že tožena stranka je navedla, da če tožnik globe ne more plačati, je možna nadomestitev z delom v splošno korist (19.a, 192.a in 192.b člen ZP-1) ali obročno odplačilo (18. člen ZP-1), vsekakor pa sodišče pripominja, da se izrek nadomestnega zapora izvede po posebnem postopku (gl. 192.a - 192.č ZP-1) in ne avtomatično ob neplačani globi, zato tudi argument o grožnji odvzema prostosti tožniku sam po sebi ni dovolj utemeljen.
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru pa torej za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta so že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30, 30/5, 40, 40/1, 40/3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - pravni interes - stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
V skladu z ZBPP je stranka v postopku odmere nagrade in stroškov lahko samo izvajalec BPP, ki pristojni službi za BPP predloži izpolnjeno napotnico s stroškovnikom. Bistveno je, da se zakonska določba 40. člena ZBPP nanaša na izvajalca BPP. Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je tako lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.
V obravnavanem primeru bi tožnica kot upravičenka do BPP lahko imela aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu le, če bi imela v postopku odmere stroškov zastopanja položaj stranskega udeleženca4, česar pa v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje. Omenjeno dejstvo ne izhaja niti iz upravnega spisa.
Tožnik je izkazal, da se je odzval na poziv tožene stranke z dne 24. 6. 2024 in poslal dopolnitev prošnje za BPP s priporočeno pošiljko. V skladu z drugim odstavkom 68. člena ZUP pa se šteje, da je organ vlogo prejel na dan oddaje na pošto, kadar je vloga poslana s priporočeno pošiljko. To pomeni, da je tožena stranka zmotno ugotovila odločilno dejstvo, na katerem utemeljuje izpodbijano odločitev, in da je izpodbijana odločitev nepravilna.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 43, 143.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - upravičenec - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zavrženje tožbe
Osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu.
Položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov za brezplačno pravno pomoč, je imel izvajalec brezplačne pravne pomoči. Tožnica v obravnavanem upravnem postopku ni imela položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnica niti ne zatrjuje toliko manj izpodbija, da bi v upravnem postopku vložila vlogo, s katero bi zahtevala svojo udeležbo v postopku, ne zatrjuje povabila organa k udeleži (prvi odstavek 143. člena ZUP) niti priglasitve udeležbo (četrti odstavek 143. člena ZUP) niti zahteve, da se ji vroči odločba, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni imela položaja stranske udeleženke.