Tudi po presoji sodišča je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči formalno pomanjkljiva, in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi navedbe, da želi brezplačno pravno pomoč, ne da bi podrobneje navedla opravilno številko zadeve, sodišče, pred katerim se vodi postopek/želi sprožiti postopek, ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo zadeve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, presoja utemeljenosti ali neutemeljenosti njene prošnje ni mogoča.Ker tožnica prošnje ni dopolnila, je tožena stranka svojo odločitev o zavrženju prošnje pravilno oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Za presojo o neobstoju procesnih predpostavk je bistvena okoliščina, da je tožnica tožbo vložila še preden se je iztekel dvomesečni rok iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 (in 60-dnevni rok, ki ga je toženka kot rok, v katerem odloči župan o pritožbi, navedla na seznamu z dne 3. 6. 2024). Ta je začel teči z vložitvijo tožničine pritožbe dne 18. 10. 2024, kar narekuje zaključek, da je tožnica preuranjeno vložila tako zahtevo toženki z dne 18. 11. 2024 kot tožbo v tej zadevi dne 3. 12. 2024.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - stroški odvetnika - pravni interes - neobrazložena odločba - sklenitev sodne poravnave
Po mnenju sodišča je pravilno stališče toženke, da je predlog za sodno poravnavo že po naravi stvari del sodne poravnave, za katero je v tar. št. 3 OT izrecno predpisana nagrada, ki je bila v konkretnem primeru tožniku priznana v višini 2.000 točk. Po presoji sodišča tako ni podlage za to, da bi se odvetniku za sestavo predloga za sklenitev sodne poravnave še dodatno priznala nagrada po tar. št. 20/1 OT, saj je očitno, da po vsebini ne gre niti za obrazložen odgovor na tožbo niti za obrazloženo vlogo niti za ugovor zoper plačilni nalog.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravnomočno odločena zadeva
Ker tožnik z nobeno doslej izdano odločbo pravice do brezplačne pravne pomoči za zastopanje v obnovljenem postopku še ni pridobil, organ v določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni imel pravne podlage za zavrženje njegove prošnje kot nedopustne iz razloga, ker naj bi bila za postopek na prvi stopnji tožniku brezplačna pravna pomoč že dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - načelo kontradiktornosti - sodna poravnava - delitev skupnega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav bi morala na podlagi 9. v zvezi s 146. členom ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico seznaniti z ugotovljenih dejanskim stanjem (da je ugotovila, da je tožnica s Poravnavo pridobila premoženje, kakšna je vrednost premoženja, itd) in ji dati možnost, da se o tem izjavi.
Dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči je le v primeru pridobitve premoženja, to pomeni, ko upravičenec na podlagi poravnave pridobi premoženje, ki ga pred tem ni imel (novo premoženje). Premoženje upravičenca mora biti torej zaradi uspeha v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, večje, kot bi bilo brez uspeha v tem postopku, njegov premoženjsko pravni položaj se mora na tej podlagi izboljšati.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - odvetniška tarifa
Glede na to, da je tožena stranka priznala osnovno nagrado v skladu za tarifno številko 18, bi torej za sklenitev poravnave v postopku mediacije morala upoštevati osnovno nagrado iz tarifne številke 18/2 v znesku 160 točk, zvišano za 100% kar pomeni, da bi morala priznati za sklenitev poravnave v postopku mediacije 320 točk in ne 260 točk.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zamuda roka - verjeten izgled za uspeh
Zamuda roka za vložitev pritožbe zoper sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - pritožba na ESČP
Toženka je pravilno obrazložila, da je pri dodelitvi BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe pred ESČP treba upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh. Toženka je torej pri odločanju o prošnji za BPP, kot je obravnavana, dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - dolžnost obveščanja
Pravica do izjave omogoča stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa, nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 55, 67, 67/1, 88, 88/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - vročanje - vročanje po pooblaščencu
Vezano na okoliščino, da pooblaščeni odvetnik v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni predložil novega pooblastila stranke za zastopanje, sodišče pritrjuje tožniku, da bi morala toženka, če pooblastilo ni bilo dano, pozvati tožnika oziroma pooblaščenca k predložitvi pooblastila in nato v odvisnosti od tega, ali bi odvetnik predložil pooblastilo za zastopanje ali ne, nadaljevati s postopkom na način, da bi poziv za dopolnitev vročala odvetniku (v kolikor bi ta predložil ustrezno pooblastilo) ali tožniku osebno (če odvetnik ustreznega pooblastila ne bi predložil).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - posamezna preiskovalna dejanja - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
V primeru, ko v uradnih evidencah o izvoru denarnih sredstev oziroma prejemkov, s katerimi razpolaga prosilec, ni podatkov, je breme dokaza o pravni naravi oziroma o izvoru teh sredstev oziroma prejemkov na prosilcu - v obravnavanem primeru torej na tožniku, ki je v relevantnem obdobju na svoj bančni račun kontinuirano polagal večje denarne zneske.
O obstoju pravno pomembnih dejstev mora biti oseba, ki odloča, vsaj prepričana, če že ne gotova, kar pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme, organu predložiti dokaze, ki pri uradni osebi, ki odloča, vzbudijo vsaj prepričanje, ki po njeni presoji izključuje zmoto oziroma dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - denarna socialna pomoč - molk organa
Upravičenec do denarne socialne pomoči lahko vloži pritožbo tudi v primeru t.i. molka organa na prvi stopnji - torej, če organ na prvi stopnji odločbe ni izdal ali stranki vročil v predpisanem roku.
Ker pa gre tudi pri vložitvi takšne pritožbe in njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom za upravni in ne sodni postopek, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožniku brezplačna pravna pomoč, za katero je prosil (z namenom, da v upravnem postopku pred centrom za socialno delo doseže vročitev izdane odločbe), v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Da je toženka z izpodbijano odločbo odločila prav o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegova prošnja, o kateri je z izpodbijano odločbo odločila toženka, nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba organa za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Sodišče se strinja s presojo organa za BPP, da so tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, kar pomeni, da tožnica z njimi ne more uspeti. To pa hkrati pomeni, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.
Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi, kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba na ESČP - objektivni pogoj - nepopolna vloga
Od osebe, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno pričakovati, da bo že v sami prošnji utemeljila razloge oziroma vsebino pravnega sredstva, za katero uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, in izkazala, da bo z njim uspela.
ZBPP omogoča, da se (pod zakonsko določenimi pogoji) nagrade pooblaščencem, izdatki in drugi stroški postopka v primeru, ko oseba zaradi slabšega socialnega položaja teh ne more kriti sama, plačajo iz sredstev Republike Slovenije. Vendar pa takšna ureditev ne bi bila pravična, če pri tem ne bi bilo upoštevano morebitno izboljšanje socialnega položaja upravičenca do BPP zaradi (delnega) uspeha v postopku. To velja tudi v obravnavani zadevi. V tej je namreč prišlo do položaja, ko so bili nagrada pooblaščenca, izdatki sodnima cenilcema in drugi stroški tožnika v izvršilnem postopku (ki bi jih sicer moral kriti sam, pa mu je bila zaradi njegovega slabšega socialnega položaja za njihovo kritje dodeljena BPP) plačani iz sredstev BPP (torej iz sredstev proračuna). Na podlagi (delnega) uspeha v postopku pa je tožnik prejel povračilo izvršilnih stroškov, ki jih sam dejansko ni imel oziroma so bili zanj kriti iz naslova dodeljene mu BPP. Ravno tako se je v izvršilnem postopku prednostno poplačal del njegove priglašene terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti zaradi poškodbe pri delu in mesečne rente4, ki kot že rečeno ne spadata med izjeme po drugem odstavku 48. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložitev - uporaba materialnega prava
Pri odločanju morajo upravni organi uporabljati materialne predpise, ki veljajo v času odločanja. V obravnavanem primeru je bil izpodbijani sklep izdan 2 dni po začetku veljave nove ureditve, po kateri odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči pripada celotni znesek izračunan po odvetniški tarifi in ne zmanjšan na 50 %. S tem ko tožena stranka ni upoštevala v času odločanja veljavne spremembe petega odstavka 17. člena iz novele ZOdv je nepravilno uporabila materialno pravo, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 7, 7-3, 11, 11-2.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - sklep o podaljšanju pripora - pritožba zoper sklep o podaljšanju - ustavna pritožba - neobrazloženost
Upravno sodišče je v sodbi I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020 zavzelo stališče, da pri sklepih o podaljšanju pripora, ki jih sodišče izdaja po 205. členu ZKP, ne gre za procesno odločbo.
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne predstavljata odvetniške storitve. Da gre nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko oziroma urnino kot nagrado za porabljeni čas obravnavati kot izdatek, po mnenju tukajšnjega sodišča kaže tudi razlaga ob upoštevanju 9. člena OT, ki med izdatki našteva (tudi) dnevnice, te pa so v petem odstavku 10. člena OT določene glede na čas odsotnosti odvetnika iz kraja odvetnikove pisarne. Po povedanem po presoji tukajšnjega sodišča tudi urnina kot plačilo za porabljeni čas med opravljanjem oziroma zaradi opravljanja odvetniške storitve ter nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko predstavljata svojevrsten izdatek v zvezi z delom odvetnika, zato sodišče, čeprav urnina in omenjeno nadomestilo nista izrecno našteta med izdatki iz 9. člena OT, z razlago po podobnosti (argumentum a simili ad simile) sodi, da ju ni mogoče uvrstiti med odvetniške storitve.