brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine
Sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, saj ni povsem jasno kako je ugotovitev upravnega organa glede spremenjenih prihodkov vplivala na končno odločitev.
Ker upravni organ navedbam stranke (da družina občasno skupaj živi na naslovu ...) ni sledil, bi moral svojo odločitev obrazložiti in sicer tako, da bi jo tudi sodišče lahko preizkusilo, vendar tega ni storil.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10, 30/11, 43, 43/2, 43/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 145, 145/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika na strani prosilca - vračilo prejete brezplačne pomoči - upravičeni razlogi - pravica do izjave - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek
Čeprav drži, da enostranska odpoved pooblastila predstavlja razlog na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, zaradi katerega postavljeni odvetnik več ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, pa je tožniku pred odločitvijo o razrešitvi odvetnika, ki obenem pomeni uporabo določb o vračilu brezplačne pravne pomoči, kljub temu treba dati možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi na način, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah konkretnega primera.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - založitev predujma za izvedenca
Za priznanje pravice do brezplačne pravne pomoči, za katero je bilo zaprošeno pravočasno, po zakonu ni ključno, ali je bil v času odločanja organa za BPP o vloženi prošnji predujem za izvedenca že založen, temveč ali je vlagatelj do dodelitve brezplačne pravne pomoči tudi za stroške izvedenca upravičen.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine
Ob upoštevanju stališča Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu IV Ip 195/2018 z dne 24. 1. 2018 (12. točka obrazložitve) je vrednost, ugotovljena v evidenci GURS, le primerljiva oziroma orientacijska, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne le tako, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti v evidenci GURS. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2024 le pavšalno podal svojo subjektivno oceno dejanske vrednosti spornih nepremičnin, pri tem pa ni predložil določnih dokazov, iz katerih bi jasno izhajalo, da so vrednosti nepremičnin za polovico manjše od vrednosti, navedenih v evidenci GURS, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno upoštevala njihovo vrednost ugotovljeno v GURS in ob pravilni uporabi prvega odstavka 27. člena ZVarPre v zvezi s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Prosilec mora v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.
Tožnik pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP ni lažno prikazoval svojega premoženja oz. ni zamolčal podatkov o svojem premoženju niti ni v zvezi s tem premoženjem prišlo do sprememb. Četudi je toženka za te podatke izvedela (tudi) iz druge zadeve, pa so ji bili s strani tožnika podani že prej v konkretni zadevi – ob vložitvi tožnikove prošnje, toženka pa teh podatkov, ki jih je sicer imela, ni (ustrezno) uporabila pri odločanju, čeprav bi jih mogla in morala uporabiti. Ker se torej okoliščine na strani tožnika glede na navedeno niso spremenile, sodišče ugotavlja, da gre za ponovno odločanje o isti stvari na osnovi povsem istih dejstev ter s tem za pravno neutemeljen poseg v pravnomočno odločbo izven pooblastil iz 42. in 43. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP jasno izhaja, da je za dodelitev BPP ključen datum vložitve prošnje za BPP in ne datum, ko tožena stranka prošnjo za BPP prejme. Po oceni sodišča tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi kot odločilen za dodelitev BPP tožnici štela datum prejema njene prošnje za BPP (to je 5. 6. 2024) namesto datuma njene vložitve in tako tožnici napačno dodelila BPP šele od dne 6. 6. 2024.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnika za plačilo stroškov izvajanja BPP, zaradi česar v pravice ali pravne koristi tožnika kot upravičenca do BPP z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. To pomeni, da je za vložitev tožbe zoper takšen sklep aktivno legitimiran le odvetnik kot izvajalec BPP.
Ker je pri ugotavljanju upoštevanega premoženja prosilca za brezplačno pravno pomoč odločilno dejstvo ali lahko s premoženjem dejansko razpolaga in ker je v obravnavanem primeru od tega ali se nepremična v k. o. ... upošteva kot premoženje prosilcev odvisno ali izpolnjujeta premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi se tožena stranka morala opredeliti do navedb tožeče stranke in obrazložiti zakaj jim ni sledila in zakaj je nepremičnino upoštevala kot premoženje prosilcev s katerim lahko razpolagata, ker tega ni storila je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena in je sodišče ne more preizkusiti.
prošnja za dodelitev BPP - materialni položaj - poslovni delež - vrednost premoženja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP je pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da vrednost poslovnega deleža tožničinega moža presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče ugotavlja, da bi bila navedena odločitev organa lahko pravilna, če bi pred tem dal možnost tožnici, da bi se o navedenem izjavila. Pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, saj organ tožnici ni dal možnosti izjave glede ugotovljene vrednosti poslovnega deleža njenega moža, kakor tudi ne glede obremenitev, vknjiženih na njegovem poslovnem deležu navedene družbe in je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZBPP člen 30, 30/9, 34, 34/2. ZUP člen 7, 67, 129, 129/1, 129/1-4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje - razrešitev odvetnika - postavitev novega odvetnika - razrešitev na predlog upravičenca
Tožnik bi moral, če bi želel, da ga v postopku namesto sedaj dodeljene odvetnice C. C. zastopa drug odvetnik, podati predlog za njeno razrešitev, kot to predvideva deveti odstavek 30. člena ZBPP. Po tej določbi sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega. Po presoji sodišča pa toženka zgolj zato, ker je tožnik vložil ponovno prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo ter za isto stopnjo kazenskega postopka, ne da bi ob tem navajal, da imenovana odvetnica svojih dolžnosti ne opravlja v redu, ni mogla sklepati, da želi njeno razrešitev in imenovanje odvetnika, ki ga je predlagal v prošnji in zato ni bilo razloga, da bi tožnika, ki je 6. 2. 2025 vložil popolno in razumljivo prošnjo za dodelitev BPP, pozivala k izjasnitvi oziroma dopolnitvi te prošnje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - nepravdni postopek - sodna poravnava - vrnitev sredstev - skupno premoženje
Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/7. ZOdv člen 17, 17/2, 17/5.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tožbeni ugovori
Iz navedenih zakonskih določb sledi, da je odvetnik, ki je bil z odločbo o dodelitvi BPP postavljen za izvajanje storitev upravičencu do BPP in je storitve opravil v obsegu dodeljene BPP, upravičen do nagrade in povračila stroškov iz proračunskih sredstev BPP, o čemer odloči toženka s sklepom. Ko upravičenec do BPP izpodbija takšen sklep, lahko ugovarja, da storitve niso bile opravljene (v obsegu dodeljene BPP) ali da toženka plačila zanje ni odmerila skladno z določbami relevantnih predpisov. Ne more pa se upravičenec do BPP v upravnem sporu zoper sklep, kot je izpodbijani, z uspehom sklicevati, da je odvetniku že sam plačal za storitve, za katere mu je bila dodeljena BPP. Kakršnikoli tovrstni dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom so namreč po zakonu nični.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - razlaga odvetniške tarife - odvetniška tarifa - odločitev o varstvu in vzgoji otroka - preživnina - stiki - sprememba odločitve
Po presoji sodišča je 5. točka tar. št. 27 OT predvidena za primere, ko se o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju odloča prvič, medtem ko se 6. točka tar. št. 27 OT nanaša na spremembe že sprejete odločitve o varstvu in vzgoji, stikih ali preživljanju, s čimer je mišljena bodisi sprememba ene od teh odločitev bodisi vse naštete. Sprememba odločitve o varstvu in vzgoji oziroma o dodelitvi otroka (od matere k očetu ali obratno) namreč že po naravi stvari pomeni tudi spremembo stikov in preživljanja.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9, 9-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zaslišanje priče - posamezna preiskovalna dejanja
Glede na to, da gre pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik na koncu podpišejo vsi prisotni, s čimer se narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok, bi po presoji sodišča moral organ za BPP zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezna preiskovalna dejanja in tožnici odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej, še posebej iz razloga, ker pri očitanih dejanjih ne gre za eno kaznivo dejanje, znotraj katerega je bilo treba zaslišati več prič - oškodovancev, temveč za več različnih dejanj in različnih dejanskih stanj in okoliščin, glede katerih se je odvetnik moral pripraviti na zaslišanje vsake posamezne priče.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kaznivo dejanje - število dejanj
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano (in ne zgolj za vsako kaznivo) dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.
brezplačna pravna pomoč - zamenjava odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
Sodišče sodi, da je odvetnica zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku podala prepozno. Podala jo je ne le po tem, ko je storitev BPP, za katero je bila postavljena tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021, že opravila (to je 23. 4. 2024, ko je toženi stranki vrnila podpisano napotnico, glej prvi odstavek 40. člena ZBPP), ampak celo po tem, ko je toženi stranki poslala dopolnjen stroškovnik, o katerem je slednja odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Zahtevo za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP je namreč podala šele dne 1. 10. 2024, kar med strankama niti ni sporno, saj temu dejstvu ne ugovarjata. Po sami naravi stvari pa postavljeni odvetnik svoje razrešitve iz razlogov na strani upravičenca ne more zahtevati po tem, ko je storitev BPP, za katero je bil postavljen z odločbo tožene stranke, že opravil. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka, ker ni (pravilno) uporabila določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, nepravilno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP in odvetnico razrešila po tem, ko je razmerje BPP med odvetnico in tožnikom že prenehalo, saj je storitev BPP že opravila.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - nagrada in stroški odvetniku - stroški odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev
Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - širjenje neresničnih trditev - žalitev časti in dobrega imena
Golo zatrjevanje, da je imela določena izjava oziroma trditev vpliv na položaj prosilca, za odobritev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, po zakonu ne zadostuje.
Vsaka žaljiva ali neresnična trditev oziroma izjava (četudi podana v kazenski ovadbi) namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela izjava določeno posledico, ki se je odrazila v premoženjski ali družbeni sferi z izjavo prizadetega posameznika v smislu 3. alineje 8. člena ZBPP, kar je temeljni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je mogoče prosilcu tudi za odškodninske spore pri žalitvah časti in širjenju neresničnih trditev dodeliti brezplačno pravno pomoč.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.