V tem primeru gre sicer, kar med strankama ni sporno, za že pravnomočno končane prekrškovne postopke, vendar tožniku zaradi neplačila izrečene globe grozi sankcija nadomestnega zapora. Po presoji sodišča že navedeno zadostuje za presojo, da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožnikove prošnje na podlagi 24. člena ZBPP. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 namreč smiselno izhaja, da je sankcija nadomestnega zapora primerljiva z zaporno kaznijo. Ko pa prosilcu grozi takšna kazen, njegova prošnja za pravno pomoč zagovornika tudi v prekrškovnem postopku ne more biti očitno nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka
Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da bi morala tožena stranka pred odločanjem o utemeljenosti njegove prošnje za dodelitev BPP odločiti o njegovi vlogi za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za BPP. Puščanje vloge - prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, brez odločitve in brez točno določenega datuma, do kdaj lahko stranka vlogo po pozivu dopolni, ustvarja negotovost, do kdaj in ali sploh lahko stranka kasneje dopolni vlogo. Poleg tega se stranka ne more zanašati, da bo s kakršno koli vlogo že tudi dosegla podaljšanje roka oziroma odpravo posledic njegove morebitne zamude.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev dokazil
oravnalni narok je treba torej po noveli ZZP-E obravnavati kot pripravljalni narok. OT pa jasno določa, da so odvetniki upravičeni do nadomestila za pripravljalni narok (le), če mu ni sledil prvi narok. Pri tem pa (polno) nadomestilo za pripravljalni (prej poravnalni) narok, ki mu ni sledil prvi narok, po tar. št. 20 OT znaša 50% tarifne številke 18. Po presoji sodišča obstajajo tudi utemeljeni razlogi za tako razlikovanje, saj predmet pripravljalnega naroka ni identičen predmetu glavne obravnave.
V upravnem spisu tudi ni bilo listin (kopij zapisnikov o glavni obravnavi), iz katerih bi sodišče na opravljeni glavni obravnavi lahko ugotovilo, za kakšne naroke je šlo, tj. kaj se je na njih obravnavalo. Sodišče s tem v zvezi opozarja na 173. člen ZUP, ki določa, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki bodi postopek. Organ je v skladu z načelom ekonomičnosti dolžan priskrbeti listine, ki so pri drugem državnem organu, pri organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnega pooblastila (175. člen ZUP). Povedano drugače, o obveznosti stranke, da predloži listino, ki se nahaja pri omenjenih organih ni mogoče govoriti.
Po mnenju sodišča ni upravičeno, da je organ za BPP od priglašene kilometrine v km, odštel metre in številke ni zaokrožil. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerjav prvem odstavku 3. člena določa povračilo stroškov za vsak polni kilometer.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetnika - dodatek - povečan obseg dela
7. člen OT je postavljen v splošni del OT in se uporablja samo za storitve iz posebnega - tarifnega dela OT, odstavek je izrecno predpisan za kazenski postopek, uporabi se za V. poglavje tarifnega dela OT, ta pa v tar. št. 11 med pravnimi sredstvi vsebuje tudi "predlog za obnovo".
Povečanje iz 7. člena OT namreč ni povezano z nagradami za posamezne opravljene storitve, temveč izhaja iz namena, zaradi katerega je določeno, to je dodatne obremenitve odvetnika pri zastopanju stranke.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - isto pravno in dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Tožnik je v isti zadevi, v kateri je bila že pravnomočno zavrnjena prošnja za BPP v zadevnem kazenskem postopku, vložil ponovno prošnjo za BPP, vendar pa se je po presoji sodišča v tej zadevi spremenilo dejansko stanje kot pravna podlaga. Prošnja za BPP je bila nepravilno zavržena, saj je organ nepravilno ocenil, da gre ne glede na spremenjeno pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja za nespremenjeno dejansko stanje v zadevi.
brezplačna pravna pomoč - dohodkovni cenzus - plačilo za nazaj - občasni in neperiodični dohodki
Niti ZSVarPre niti ZUPJS ne predvidevata izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Enako je mogoče ugotoviti glede enkratnega izplačila pokojnine za nazaj.
Pravilna je odločitev toženke, ko je izredno nakazilo pokojnine štela za občasen neperiodičen dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre in ga upoštevala v višini 2.129,01 EUR mesečno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravno svetovanje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče sodi, da sta poznavanje dejanskega stanja zadeve in v konkretnem primeru tudi seznanjenost s tem, ali bo odškodninske zahtevke uveljavljal tožničin lizingodajalec, šele predpogoja, da lahko pooblaščenec upravičencu do BPP pravno svetuje, kar vključuje preučitev njegovega pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. DZ člen 98, 98/1. ZNP-1 člen 85, 85/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - razveza zakonske zveze - napačna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnica je tako v odgovoru na poziv na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe, kot tudi v tožbi utemeljeno opozarjala, da lahko sodišče v postopku razveze zakonske zveze, hkrati s samo razvezo zakonske zveze, odloča tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca. Glede tega tožbenega ugovora sodišče ugotavlja, da tožena stranka v konkretnem primeru, ko je tožba že vložena in že razpisana glavna obravnava, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, katera okoliščina po njenem mnenju kaže na dejstvo, da je tožničina prošnja za odobritev BPP očitno nerazumna, glede na določbo 98. člena DZ v zvezi z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1. Kjer je izrecno določeno, da sodišče s sklepom iz prejšnjega odstavka odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan. Posledično je ostala izpodbijana odločba očitno nezadostno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - obseg odobritve brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Stranki z interesom je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena tako v postopku s tožbo kot tudi v postopku z nasprotno tožbo, zaradi česar je za odločitev o višini priznane nagrade in stroškov prvotožeči stranki ključna ugotovitev, katere priglašene pripravljalne vloge so bile sestavljene v postopku s tožbo in katere v postopku z nasprotno tožbo. Iz upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po presoji sodišča ne izhaja, ali je organ v predmetnem upravnem postopku navedena dejstva ugotavljal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pravica do dodelitve BPP ni absolutna, ampak se lahko dodeli zgolj v primerih ter pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
S tem se preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.
V takih primerih se finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost ostalih pogojev za dodelitev BPP ne presoja, pač pa se že na podlagi 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.
Tožnica je po presoji sodišča ravnala s potrebno skrbnostjo, da bi se seznanila z dejstvom nastopa pravnomočnosti sklepa z dne 30. 6. 2020, vendar je, predvsem zaradi neodziva toženke, za pravnomočnost izvedela šele 18. 11. 2020. Po presoji sodišča ji zato toženka ne more naprtiti odgovornosti za lastno neodzivnost in ji očitati, da je zamudila rok za vrnitev napotnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu s 24. členom ZBPP. Ker je tožena stranka odločila, da tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, ni presojala ali izpolnjuje subjektivni kriterij.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po določbah ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Iz podatkov upravnega spisa, ki jim tožnica ne oporeka, izhaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložila 4. 8. 2023, tožena stranka pa jo je nato z dopisom z dne 25. 9. 2023, pozvala k dopolnitvi vloge, obenem pa jo je opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnila v določenem osemdnevnem roku, prošnjo na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila, tako da bi bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sposobna za obravnavanje, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67.člena ZUP, zavrgla.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - socialni spor - upravni postopek - procesne predpostavke
Tožnica je za izpodbijanje odločbe Centra za socialno delo že pridobila pravico do BPP. Odločitev o tej pravici je že pravnomočna. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilno utemeljena na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnikova prošnja je vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek pojasnila, katere pravice in pravne koristi bo tožnik kot oškodovanec uveljavljal v postopku preiskave, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Toženka je obravnavano prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje na pritožbeni seji zavrnila ob ugotovitvi, da takšna seja v predmetnem kazenskem postopku sploh (še) ni bila razpisana. Ob takem stanju zadeve, za katero se uveljavlja BPP, pa je tudi po presoji sodišča toženka lahko zaključila, da je (prošnja za) dodelitev uveljavljane BPP preuranjena in v tem smislu nerazumna in da s tega vidika niso izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev zahtevane BPP.