dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Veriženje prošenj za BPP izpolnjuje elemente zlorabe instituta BPP, pri čemer zloraba pravice ni (ustavno)pravno varovana. Zato je skladna z Ustavo obravnavana prepoved, ki preprečuje veriženje prošenj za BPP, in sodišče ni vlagalo predlagane zahteve za presojo ustavnosti.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - razžalitev - poseg v čast in dobro ime - varstvo osebnostnih pravic - civilni delikt
Tožena stranka pravilno uporabi določbo prve alineje 8. člena ZBPP, kolikor navede oziroma ugotovi, da tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja. Tega niti ni zatrjeval. Materialnopravno zmotno pa je tožena stranka, sklicujoč se na omenjeno določb, navedla, da ker tožnik ni izkazal, da bi imel položaj oškodovanca v kazenskih postopkih zoper osebe, za katere zatrjuje, da so mu povzročile škodo, že na podlagi samega zakona (torej prve alineje 8. člena BPP) ni upravičen do BPP. Ta določba se na tožnikov primer namreč ne nanaša, saj je tožnik izrecno zaprosil za BPP v zvezi s civilnimi odškodninskimi zahtevki in ne "zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja". V tem smislu tudi ni neposredno uporabna izjema, ki jo določa prva alineja 8. člena ZBPP, tj., da se BPP lahko dodeli tudi zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Relevantna pa je navedena določba, kolikor podpira pravilno razlago 24. člena ZBPP (na kar se je prav tako sklicevala tožena stranka), saj mora tudi v skladu s to določbo prosilec za BPP, med drugim, izkazati vsaj verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. To pa vključuje tudi verjeten izkaz pravno priznane škode.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP vložil 18. 7. 2023, torej po preteku rokov za vložitev predloga za dopustitev revizije in pritožbe. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP do BPP za dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje, ni upravičen do dodelitve BPP. Ker je bilo po povedanem pritožbo in predlog za dopustitev revizije mogoče pravočasno vložiti pred 18. 7. 2023, do BPP v zvezi z vložitvijo teh pravnih sredstev že iz tega razloga ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - pravnomočno rešena zadeva
Toženka je ugotovila, da je prošnjo tožnika za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v zadevi I U 1072/2023 zavrnila že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023 in odločbo Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023. V obeh primerih je to storila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa je toženka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP in pravilno presodila, da je treba prošnjo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - pavšalne trditve
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži (le) državni tožilec, iz drugih zakonskih določb (členi od 169 do 171 ZP-1), pa ne izhaja, da bi imel obdolženec v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti kakršnekoli pravice. Obdolženec torej nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, pa ni mogoče šteti za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva. Ker je torej prosile zaprosil za dodelitev BPP za postopek, ki (še) ni sodni, tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev BPP:
obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - odločanje po prostem preudarku - obrazloženost odločbe
Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena, kar je po oceni sodišča deloma tudi posledica nepravilno uporabljena pooblastila na podlagi diskrecijske pravice. Po navedenem sodišče pritrjuje tožniku, da odločba v izpodbijanem delu ne dosega standarda obrazloženosti, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnica ne izkazuje verjetnosti uspeha za dopolnitev vloge, saj je bila opozorjena, da Upravno sodišče RS ni pristojno za sojenje v premoženjsko pravnih zahtevkih za povračilo škode, oziraje na to, da je tožnica ves čas zatrjevala le okoliščine v zvezi z nastankom škode.
brezplačna pravna pomoč - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb postopka - spor polne jurisdikcije - meritorna odločitev - načelo ekonomičnosti - izpodbijani del dokončnega upravnega akta
Razlogi so v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovljeni, tj. datum vložitve vloge in začetni datum upravičenosti do BPP in jim tožnica ne nasprotuje, nasprotno, jih enake uveljavlja s tožbo, čemur toženka v upravnem sporu ne nasprotuje, in jih tudi potrjujejo podatki iz upravnega spisa, zato je sodišče sledilo tožbenemu zahtevku in odločbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se tožnici BPP, v nespornem, neizpodbijanem obsegu in obliki, dodeli od 17. 2. 2023 dalje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - priporočena oddaja na pošto - sporno dejstvo - datum oddaje pošiljke na pošto - zavrnitev tožbe
Med strankama je sporen le datum, od katerega dalje je BPP odobrena. Ni sporno, da se šteje kot dan vložitve prošnje za BPP tisti dan, ko je bila prošnja oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Sporno pa je, kdaj je tožnica pošiljko oddala priporočeno na pošto. Ob soglasju obeh strank, da sodišče v sporu odloči na podlagi listin in brez izvedbe glavne obravnave, se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da je bila prošnja za BPP oddana priporočeno na pošto na dan, kot ga je ugotovila toženka, saj je to razvidno iz ovojnice, ki je pripeta prošnji za dodelitev BPP, na kateri je potrdilo pošte, in dohodnega zaznamka sodišča na prvi strani pošte.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - verjeten izgled za uspeh
V tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - oškodovanec - sodni postopek
Tožnica ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči za predkazenski postopek, ki poteka pred tožilstvom. Ker v fazi zbiranja obvestil, t. j. v predkazenskem postopku, še ni jasno, ali bo prišlo do kazenskega postopka, po presoji sodišča prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi v tem delu (zaenkrat) ni moč ugoditi. V tem delu je torej zadeva nerazumna, ker je preuranjena in zato tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP. V kolikor bo prišlo do kazenskega postopka, pa bo imela tožnica možnost ponovno vložiti prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
Skladno z določbo 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Povečanje iz določbe 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Skladno z določbo 7. člena OT se namreč povišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavka porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
Sicer drži trditev tožnika, da je vlogo vložil v odrejenem roku, vendar pa je toženka glede na njeno vsebino po presoji sodišča utemeljeno zaključila, da gre po vsebini za nadaljevanje navedb iz sedme vloge in ne za novo vlogo, v kateri naj bi stranka prikazala valoriziran izračun prihodkov pravdnih strank za čas od 2002 do 2017 upoštevaje podatke FURS in ZPIZ o njihovih prihodkih, saj tega ni storila.
Sodišče soglaša s toženkino razlago OT, da ker se s sklenitvijo sodne poravnave zadeva ni dokončno zaključila, tožnik ni upravičen do priglašene nagrade za sodno poravnavo po tar. št. 3/1 OT.
ZBPP člen 13, 14, 14/1. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - materialni položaj - vrednost nepremičnega premoženja - stanovanje - pravica do izjave
Tožnica se je o okoliščinah izjavila šele v upravnem sporu, v katerem je očitek kršitve pravil postopka in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemljevala s trditvami, da je nepremičnina, ki jo je organ upošteval kot njeno premoženje, spojena z drugim stanovanjam v enotno duplex stanovanje s spodnjimi in zgornjim prostori in da v tako spojenem stanovanju živi. Tožnici med upravnim postopkom ni bila dana možnost, da se o teh dejstvih niti o s strani organa pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in GURS izjasni, saj je toženka odločala po skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
V konkretnem primeru je bila tožnici BPP odobrena za zastopanje v zapuščinskem postopku, kjer je bila edina dedinja in ni bilo udeleženega nasprotnega udeleženca v smislu zavezanca za plačilo stroškov postopka. Posledično je v takem primeru stroške zastopanja, glede na določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti upravičenec do BPP oziroma tožnica. Tožnica je namreč v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
V konkretni zadevi je tožnik prošnjo za BPP podal na predpisanem obrazcu. Tožnikova prošnja za BPP je ob vložitvi obsegala vse predpisane formalne sestavine. ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne navede dejstev oz. ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. V slednjem primeru organ vloge ne sme zavreči, pač pa mora odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek (tretji odstavek 140. člena ZUP). Toženka s tem, ko je na tožnika naslovila zahtevo po opredelitvi oz. navedbi razlogov, ki utemeljujejo pritožbo, ter po pisni navedbi razlogov za pritožbo (v okviru slednje zahteve pa še po navedbi roka za vložitev pritožbe ter predložitvi sodbe, zoper katero vlaga pritožbo), dejansko ni zahtevala (formalne) dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč (vsebinsko) dopolnitev trditvene podlage in predložitev dokazov. Četudi tožnik na njen poziv v postavljenem roku ni ustrezno odgovoril, ob upoštevanju takšne narave toženkinega poziva slednja ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje, pač pa bi morala s postopkom nadaljevati.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - povprečni mesečni dohodek
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP v zvezi s (podedovano) stavbo (oz. njenim deležem) na naslovu ..., namreč navedla, da tam "razgrajajo pijanci in je neuporabljiva in se jo niti ne da prodati". Tožnica je s tem dejansko uveljavljala, da so podane okoliščine po tretjem odstavku 14. člena ZBPP oz. po sedmem odstavku 27. člena ZSVarPre, zaradi katerih navedeno premoženje ne bi smelo biti upoštevano oz. bi ji morala biti BPP kljub njenemu solastništvu tega vseeno dodeljena.