brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - obnova postopka - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Tožnik nima prav, kolikor toženki očita, da se z izpodbijano odločbo postavlja v vlogo sodnika oziroma odločujočega senata v kazenskem postopku oziroma da ni imela pravne podlage za preizkus dejstev in okoliščin zadeve z vidika izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja za dodelitev BPP, ki ga je opravila na podlagi vsebine prošnje in v zvezi z njo predloženih listin (mnenja izvedenca) ter obrazložitev v predmetnem kazenskem postopku izdanih sodb.
Tožnik je imel pravico dokazovati, da podatki iz GURS ne ustrezajo resničnemu stanju stvari, hkrati pa organ za BPP tožniku tudi ne bi mogel očitati, da za svoje trditve ni predložil nobenih dokazil kot npr. fotografij. Tožnik je namreč v dokaz svojim trditvam predlagal svoje zaslišanje in/ali postavitev ustreznega izvedenca. Zato tudi ne vzdrži zaključek organa za BPP, da za odločitev zadoščajo podatki iz uradnih evidenc in da ni treba izvesti posebnega postopka z zaslišanjem tožnika ali postavitvijo izvedenca - cenilca.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.
Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zastopanje na naroku - predobravnavni narok - napačna uporaba materialnega prava
Predobravnavni narok se šteje za poseben narok in ne kot prvi narok za glavno obravnavo. Tako v izjemo iz 9. točke tar. št. 10 OT ni mogel biti zajet narok z dne 11. 4. 2022, na katerem je upravičenec do BPP (obdolženec) podal svoj zagovor, tj. dejanje, ki je izrecno navedeno v 3. točki te tar. št. Iz tega razloga bi morala toženka pri odmeri nagrade tožniku (za njegov pristop na ta narok) prisoditi nagrado po 3. točki tar. št. 10 OT.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - rok za vložitev tožbe
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je treba v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1 tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil dokončan postopek, tožba v zvezi z upravnim sporom, za katerega je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč, pa je bila vložena po tem, ko se je rok za vložitev tožbe že iztekel, zaradi česar je tožena stranka pravilno sklepala, da tožnik očitno nima možnosti za uspeh, saj je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato izpolnjevanja objektivnega kriterija utemeljeno ni presojala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Glede na stanje izvršilnega postopka, dejansko stanje obravnavane zadeve več ne dopušča dodelitve BPP. Toženka pa je tožnici tudi pojasnila, da je revizija v izvršilnem postopku omejena, dopustna le v primerih kot jih določa 10. člena ZIZ, v primeru zadevnega sklepa Višjega sodišča, pa za tak sklep, ki bi dopuščal revizijo, ne gre.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus - materialni položaj - subjektivni pogoj - stalno prebivališče - nova dejstva ali novi dokazi - nadomestna gradnja
Organ BPP je pravilno presodil konkretne okoliščine in pravilno zavrnil tožnikov predlog za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljal še objektivne okoliščine tožnika za dodelitev BPP. Tožnik s svojo družino namreč dejansko ne živi v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče (tako je razvidno iz podatkov GURS, ki jim tožnik sicer pritrjuje, meni pa, da se je dejansko naslov prenesel na novo hišo, česar pa ni izkazal). Skladno s sodno prakso se nadomestna gradnja lahko zgradi le v istih gabaritih in na isti parceli kot stara gradnja, nikakor pa ne na (pretežno) sosednji nepremičnini, kot je zgrajena nova hiša na parc. št. 643/9 (namesto stare na parc. št. *142).
24. člen ZBPP, na katerega je toženka oprla svojo odločitev, ne določa, da bi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevalo ali gre za enostavno zadevo ali ne. Zato odločitev toženke o zavrnitev Prošnje po ugotovitvi, da naj bi šlo za "enostavno pisanje", sklicujoča na podlagi 24. člena ZBPP, ki tega razloga ne določa, ni pravilna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti - kazenski postopek - ocena verjetnosti izgleda za uspeh
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti - še posebno ob tem, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem (pred pravnomočnostjo) ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP - in pomen tega izrednega pravnega sredstva za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča, kot ga je zavzelo že v zadevi I U 174/2017, nato pa tudi npr. v zadevah III U 133/2022 in I U 1028/2022, omogočajo, da se pri odločanju o dodelitvi BPP upoštevajo prosilčeve objektivne možnosti za uspeh in s tem razlaga 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (nekazenskih) zadevah
izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - napotnica - priglašeni stroški
Iz sodne prakse izhaja, da mora obrazložena vloga, da se šteje za takšno, doseči določen standard zahtevnosti in obrazloženosti, da torej obravnava bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja. V skladu z določbami sedmega poglavja ZPP obsegajo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti.
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - pravica do izjave - rom - osebne okoliščine prosilca
ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP predpisuje upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Slednje načeloma sicer lahko zajema presojo zahtevnosti postopka oziroma posameznih procesnih dejanj, v zvezi s katerimi prosilec prosi za BPP, vendar mora ta presoja na drugi strani upoštevati tudi subjektivne in objektivne (z)možnosti prosilca, da procesna dejanja dejansko opravi sam, predvsem pa tožena stranka ne more mimo okoliščin in dejstev v zadevi, ki jih ZBPP v prvem odstavku 24. člena ZBPP izrecno izpostavlja, tj. razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v postopku in pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter oceno o tem, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Zavrnitev prošnje za BPP tako ne more temeljiti zgolj na presoji okoliščine, ki je zakon izrecno ne omenja, tj., da naj bi šlo za enostavno procesno dejanje.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13, 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - finančni pogoj - dohodek prosilca - navajanje novih dejstev in dokazov
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar pa se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
Tožnik ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, zato tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi gre za situacijo iz pete alineje 8. člena ZBPP. Tožnik je namreč zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ustavne pritožbe zoper tri sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper en sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP. V vseh teh primerih je torej tožnik prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev (rednih in izrednih) pravnih sredstev (to je pritožb in ustavnih pritožb) zoper odločitve v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - razlaga odvetniške tarife - obvezna razlaga odvetniške tarife - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - nepravdni postopek
Tar. št. 18/2 OT je posebej predvidela nagrado za postopke razveze zakonske zveze, zaupanja v varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok ter določitve preživnine in stikov. Po presoji sodišča ni bil namen zakonodajalca, da bi tovrstne postopke opredelil kot "druge nepravdne postopke", zato tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da tožnici odmeri nagrado po tar. št. 23 OT.
V okviru postopka pred sodiščem prve stopnje je nasprotni predlagatelj vložil pritožbo zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe, na katerega je tožnica v imenu upravičenke podala odgovor. Po mnenju sodišča dodeljena brezplačna pravna pomoč za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje zajema tudi vlaganje pravnih sredstev in odgovorov nanj zoper procesne odločbe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku.
predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep o nepristojnosti, ki po presoji sodišča ni sklep, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je po ugotovitvi, da tožnica izpodbija akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo
Tožena stranka bi morala določno navesti, katero dejansko stanje se ni spremenilo, kar bi terjalo tudi opredelitev do vprašanja, ali gre pri obeh prošnjah (Bpp 858/2023 in Bpp 1207/2023) za isto dejansko stanje glede na to, da je tožnik, kakor izpostavlja v tožbi, v prošnji za BPP zaprosil za zastopanje v postopku preklica pogojne obsodbe na naroku dne 27. 11. 2023.
Obrazložitev je tudi sicer nejasna, saj se tožena stranka po eni strani sklicuje na to, da naj se dejansko stanje oziroma pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ne bi spremenilo (kar po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predpostavlja že izdano pravnomočno zavrnilno odločbo), po drugi strani pa izrecno izpostavlja, da je tožnik zoper zavrnilno odločbo Bpp 858/2023 z dne 10. 10. 2023 vložil tožbo v upravnem sporu (I U 1653/2023), o kateri sodišče še ni odločilo. Zavrnilna odločba, na katero se tožena stranka v izpodbijanem sklepu sklicuje, torej sploh še ni pravnomočna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - objektivni pogoj
Sodišče ugotavlja, da je toženka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da mora prosilec za BPP v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z določbo 24. člena ZBPP. Ker je toženka odločila, da tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, ni presojala ali izpolnjuje subjektivni kriterij.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za izločitev sodnika - verjeten izgled za uspeh
Toženka z izpodbijano odločbo ni odločala o pritožbi zoper odločbo Su 539/2023. Presojala je, ali tožnik v svoji prošnji za BPP navaja take razloge zoper to odločbo, da zadeve ni mogoče šteti za očitno nerazumno in ima zato tožnik z njo verjetne izglede za uspeh. Presodila je, da uveljavljani razlogi niso taki, saj se upoštevaje ustaljeno sodno prakso pri izločitvi sodnika upoštevajo drugi razlogi od tistega, ki ga je zatrjeval tožnik. Tožnik v tožbi ne navaja nobenih razlogov, s katerimi bi tej presoji nasprotoval, ampak ugovarja zgolj temu, da organ za odločanje o pritožbi ni pristojen, kar pa ne drži.