ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nesporno dejansko stanje - finančni pogoj - dohodek prosilca
Tožnik ne prereka ugotovitev toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, in se zato v nadaljevanju pravilno ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega navedbe nobene določbe, niti predpisa, na katere se odločba opira, prav tako ne obsega razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno pravno podlago narekujejo odločbo, kot jo je sprejela toženka. Navedene pomanjkljivosti sodišču tako povsem onemogočajo presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, stranki namreč ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - verjeten izgled za uspeh
Toženka se je pravilno sklicevala na 420. člen ZKP, po katerem se sme vložiti ZVZ le zaradi v prvem odstavku 420. člena ZKP naštetih kršitev. Peti odstavek 420. člena ZKP določa, da se sme vložnik ZVZ sklicevati na kršitve samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Tožnik je namreč v postopku pred Višjim sodiščem v Kopru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev ZVZ in v sami ZVZ in sicer se ne strinja z odmerjeno kaznijo.
Pri odmeri nagrade oziroma stroškov po ZBPP se uporabljajo pravila postopka, za katerega je bila BPP dodeljena, saj le v tem primeru lahko pride do pokritja stroškov za pravno pomoč in ne do presežka plačil nad stroški. Da se tudi v postopku BPP priznava le nagrada za opravila, ki so bila v postopku potrebna, pa nenazadnje izhaja tudi iz sodne prakse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo MNZ, Policija, št. 092-1269/2022/22 (285-18) z dne 25. 10. 2023 in v postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Ni dvoma torej o tem, da je tožnik prošnjo vložil na dodelitev BPP v upravnem postopku. Že to dejstvo potrjuje pravilnost zaključka organa za BPP, tj. da za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem postopku zakon dodelitve BPP ne dopušča oziroma ne omogoča.
ZBPP člen 46, 46/3, 48, 48/2. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 151,153.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - druga pravna podlaga - enotna uporaba materialnega prava
Tožnica je prejela premoženje v konkretni pravdni zadevi. Za uspeh v pravdnem postopku šteje le prisojena glavnica, to je uspeh v vrednosti prisojenega spornega predmeta, ne pa tudi zamudne obresti, ki se v konkretni zadevi niso vstoževale kot glavni znesek, pač pa kot stranska terjatev. V konkretni pravdni zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, je tožnica delno uspela, saj ji je bila prisojena glavnica v višini 917,00 EUR, šteti pa je tudi, da je premoženje prejela (četudi ga dejansko ni prejela kot nakazilo, saj ga je pred tem pobotala s svojo obveznostnjo iz naslova pravdnih stroškov do nasprotne stranke.
brezplačna pravna pomoč - izrek odločbe - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po pooblaščencu vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP
Zakon ne določa, da je datum dodelitve BPP obvezna sestavina odločbe, je pa glede tega, katere stroške oziroma dejanja zajema dodeljena BPP v povezavi z dnem vložitve prošnje, jasna določba drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Glede na navedeno je povsem določljivo, od katerega datuma tožniku pripada BPP, o čemer obstaja tudi že ustaljena sodna praksa.
Glede na to, da je iz I. točke izreka jasno razvidno, da gre za zastopanje v pravdi, napaka v II. točki, ki govori o predlogu namesto o tožbi, ne pomeni, da je izrek tako nejasen, da iz njega ne bi bilo mogoče nedvoumno razbrati, kakšna je tožnikova pravica oziroma obveznost.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - neskladja v prosilčevi izjavi - prosta presoja dokazov
Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi obširno in argumentirano pojasnila, na kakšni podlagi je pri ocenjevanju opisanega neskladja med predmetno prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter tožnikovimi vlogami v kazenskem postopku, v katerih se je izrekal glede zagovornika, poklonila svojo vero slednjim.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - odmera nagrade in stroškov odvetnika - prepozna vloga - materialni rok
Napotnica ni posebna oblika zahtevka, ki bi jo bilo treba uveljavljati drugače, kot to velja za ostale zahtevke po ZUP, ampak gre za obvezen sestavni del vloge, v kateri stranka uveljavlja pravico. Zato je toženka napačno štela, da je izvajalka BPP vlogo oziroma zahtevek za izplačilo nagrade vložila prepozno, saj ni sporno, da je povračilo zahtevala v vlogi z dne 29. 9. 2021, pri čemer toženka sama ugotavlja, da bi se rok iztekel 3. 10. 2021.
Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni navedel nikakršnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko toženka ugotovila, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, tj. da je vložitev odgovora na pritožbo razumna. Tožnik ni navedel nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi toženki omogočala presojo, da je za odobritev BPP za odgovor na pritožbo izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik namreč (kljub temu, da je bil pri podaji odgovora na poziv zastopan po pooblaščenki - odvetnici) ni v ničemer (niti laično) navedel, glede česa konkretno je potrebno odgovoriti na pritožbo oz. zakaj naj bi bil za njegov uspeh v konkretnem pritožbenem postopku odgovor na pritožbo potreben oziroma razumen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - tožba zaradi molka organa - pravni interes
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je vlogo zavrnil z utemeljitvijo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi molka organa, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo. Drugostopenjski organ je namreč še pred odločitvijo o tožnikovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči izdal odločbo, s katero je odločil o tožnikovi pritožbi zoper sklep prvostopenjskega organa. S tem pa je drugostopenjski organ že izpolnil tožbeni zahtevek, tj. da se odloči o tožnikovi pritožbi. Ker je bilo torej že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi tožnika, tožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o tožbi zaradi molka organa, saj si s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Sklep, ki ga želi tožnik izpodbijati (sklep o prekinitvi postopka), je procesne narave in ga ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Toženka je pravilno zaključila, da bo sodišče v upravnem sporu takšno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Takšno stališče je že dlje časa uveljavljeno tudi v sodni praksi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, natančneje za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč. Glede na to v konkretnem primeru ZBPP dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku ne omogoča.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek
Nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - pripor - obiskovanje pripornika - sklep o podaljšanju pripora - procesni sklep - meritorna odločitev
Po presoji sodišča je odvetnik v primeru, ko je obisk v priporu nujen, npr. v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima možnosti drugega komuniciranja oziroma je to potrebno zaradi priprave obrambe, upravičen do kilometrine (ob siceršnjih pogojih za priznanje le-te) in odsotnosti iz pisarne. Stališče tožene stranke, da so obiski odvetnika v priporu že po naravi stvari vključeni v pripravo obrambe in da je zato odvetnik dolžan vselej sam trpeti tudi stroške kilometrine in odsotnosti iz pisarne, povezane z obiskom pripornika, je zato po oceni sodišče materialnopravno zmotno.
Sodna praksa je v zvezi s priznanjem nagrade za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora že večkrat zavzela stališče, da gre za meritorno odločbo.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - pridobitev premoženja - pravnomočen sklep o dedovanju - solastniški delež - solastniški delež na nepremičnini - hipoteka - vpis hipoteke
Iz določb 48. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku pridobil. Iz sklepa o dedovanju, opr. št. D 626/2007 z dne 16. 8. 2016, ki je postal pravnomočen dne 18. 10. 2016, izhaja, da je tožnik med drugim pridobil solastninski delež do 1/6 na nepremičninah parc.št. 765/6, 65/2, 65/3 in *119/0, vse k.o. ... ter solastninski delež do 1/72 na nepremičnini parc.št. 255/1 k.o. ... S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, je na Republiko Slovenijo prešla terjatev do povračila stroškov, ki so bili pred tem izplačani iz proračunskih sredstev iz naslova BPP. To pomeni, da je od takrat dalje (torej od dne 18. 10. 2016) nastala tožnikova obveznost vračila sredstev, izplačanih iz proračunskih sredstev v višini 508,09 EUR. Določba 48. člena ZBPP namreč govori o pridobitvi premoženja. Premoženje, ki ga je tožnik pridobil v zapuščinskem postopku, pa je bilo tudi več vredno od višine stroškov izplačanih iz proračunskih sredstev za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek
ZBPP v 8. členu izrecno navaja zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim v 4. alineji prvega odstavka določa, da se BPP ne dodeli v zadevah izvršilnih postopkov, kadar je prosilec dolžnik in je izvršilni postopek začet na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. Sklep o izvršbi je v zadevnem izvršilnem postopku 8. 6. 2022 postal pravnomočen, zato (rednega) ugovora zoper sklep o izvršbi po 55. členu ZIZ v zadevi ni (več) dopustno vložiti. Sodišče pri odločanju ni spregledalo, da lahko dolžnik po določbi prvega odstavka 56. člena ZIZ vloži ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastalo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Tožnica takšnih dejstev (ki bi bila časovno kasnejša od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi) ne zatrjuje niti v obravnavani tožbi, pač pa oporeka pravilnosti zamudne sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku, v skladu z načelom formalne legalitete, vezano, kar je pravilno izpostavila tudi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Upoštevaje, da je tožena stranka s sklepom z dne 3. 9. 2020 razveljavila svoj sklep z dne 3. 7. 2020 in odločila o tožničinem tožbenem zahtevku, to je o višini nagrade in povračilu stroškov za opravljene storitve v okviru BPP, izpodbijani sklep z dne 3. 7. 2020 za tožnico nima nikakršnih pravnih posledic in ne posega v njeno pravno korist. To pomeni, da s tožbo zoper navedeni sklep v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega položaja. Pri uporabi materialnih predpisov v času odločanja upravni organ veže načelo zakonitosti (prvi odstavek 6. člena ZUP), ki mu nalaga dolžnost upoštevati predpis veljaven v času odločanja. Tudi če tožena stranka priznanega zneska tožnici še vedno ni izplačala, to ne more vplivati na pravilnost in zakonitost njene dokončne odločitve. V tem primeru ima tožnica skladno s prvim odstavkom 290. člena ZUP12 na voljo podajo zahteve za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za izdajo dopolnilne odločbe - molk organa
Podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (med katere spadajo tudi podatki o zaposlitvi in bančnem računu dolžnika), so ena izmed sestavin predloga za izvršbo. Po presoji sodišča je zato v dodeljeno brezplačno pravno pomoč za vložitev predloga za izvršbo zajeta tudi storitev poizvedbe o podatkih, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za postopek dodelitve BPP, ki se je začel na predlog prosilca. Tožena stranka je namreč z izpodbijano odločbo odločila o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP, z izpodbijanim sklepom pa o njegovi prošnji za izdajo dopolnilne odločbe. Tožnik namreč vse do nastopa dokončnosti izpodbijanih upravnih aktov ni imel položaja stranke, ravno tako se ta ne glasita nanj, zato ne more biti stranka v tem upravnem sporu. Tudi sicer pa niti v tožbi, niti v vlogi z dne 7. 12. 2023 ne zatrjuje, da bi bil v postopku izdaje izpodbijanih upravnih aktov na kakršenkoli način udeležen, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le prosilec.