ZBPP člen 7, 24. ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 59, 59a, 60, 63.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
O zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Drži sicer, da se zahteva za sodno varstvo vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi tudi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče. Enako velja tudi v primeru, če prekrškovni organ po prejemu zahteve za sodno varstvo ravna skladno s petim odstavkom 63. člena ZP-1 in odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo - zoper to je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vselej odloča sodišče. Prekrškovni organ mora v primeru, ko je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, odločbe o prekršku pa sam ne odpravi ali nadomesti, to posredovati v odločitev pristojnemu sodišču. V takšnem primeru torej ne pride do vložitve nove zahteve za sodno varstvo (ali do njenega dopolnjevanja), pač pa se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo. Vse navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjena sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti in je po presoji sodišča tako del sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP. Ker je obvezen predpogoj za vložitev zahteve za sodno varstvo predhodna vložitev napovedi vložitve te zahteve, je enako stališče treba zavzeti tudi glede tega dejanja - tudi vložitev napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo se nanaša na sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev akta
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva, zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - razrešitev odvetnika
Ker je tožnica odvetnici preklicala pooblastilo pred glavno obravnavo, je stranka z interesom upravičena do nagrade po 39. členu OT.
Glede na število vlog, ki jih je morala stranka z interesom prebrati in preštudirati, upoštevaje tudi zahtevnost zadeve, je po presoji sodišča toženka za študij spisa stranki z interesom utemeljeno priznala nagrado za 4 ure študija v višini 200 točk (8 x 25 za vsake pol ure porabljenega časa), utemeljena pa je tudi nagrada za prvi posvet v višini 25 točk. Stranka z interesom je na zaslišanju prepričljivo izpovedala, da je s tožnico opravila celo več razgovorov, sodišče pa tej njeni izpovedi verjame, saj poklicna skrbnost odvetnika že pri manj zahtevnih zadevah terja, da se odvetnik s stranko pogovori.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri prosilec ne živi - možnost razpolaganja z nepremičnino
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica okoliščine, s katerimi je utemeljevala "dejansko nezmožnost razpolaganja" kot pravni standard, navajala že v prošnji (priložila je sklep sodišča o prepovedi približevanja) in pisni izjavi z dne 5. 5. 2023 (predlagala je vpogled v listine zadeve Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 8331/2022; opisala lokacijo hiše v povezavi s strahom do ponovitve nasilniških dejanj moža; ter opisala, da zaradi lastništva nepremičnine iz nje ne pridobiva nobenih dohodkov). Do navedenih okoliščin s katerimi je utemeljevala, da naj se v obseg premoženja ne upošteva 1/2 stanovanjske hiše, in ki utemeljujejo in zapolnjujejo pravni standard,"dejanske nezmožnosti razpolaganja", se organ ni opredelil, zato se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zastopanje stranke v upravnem postopku
Brezplačne pravne pomoči se ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.
Tožnik v tožbi podrobno pojasnjuje tudi svoje premoženjsko stanje, ki pa je za presojo sodišča v tem upravnem sporu nerelevantno, saj toženka njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja.
Sodišče se tudi ne strinja s (sicer povsem pavšalno) tožbeno navedbo, da je bil tožnik diskriminiran, ker je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Tožnikova prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker mu po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - posamezna preiskovalna dejanja - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
Po stališču sodišča je nedvomno v interesu pravičnosti, da je osumljencu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do obrambe in pravica do poštenega postopka.
stroški odvetnika - stečajni postopek - vrednost spornega predmeta
Pri določanju vrednosti nagrade je treba skladno s 1. točko tarifne številke 33 OT izhajati iz vrednosti po tabeli iz 1. točke tarifne številke 18 OT in upoštevati znesek, za katerega je stečajni dolžnik prezadolžen, in ne zgolj zneska terjatve, ki jo je v stečajni postopek prijavila stranka z interesom po svoji pooblaščenki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - verjeten izgled za uspeh
Tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Nima verjetnega izgleda za uspeh. Presojo je toženka opravila na podlagi navedb v prošnji, v kateri tožnik v ničemer konkretno ni navedel spornega pravnega vprašanja oziroma obrazložitve njegove pomembnosti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito ali sodno prakso Vrhovnega sodišča, od katere odločitev odstopa oziroma neenotnost sodne prakse ali morebitnih revizijskih razlogov. Pavšalna navedba tožnika, da želi vložiti predlog za dopustitev revizije, ker ni zadovoljen z odločitvijo sodišč, ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje relevantnih razlogov za zavrnitev višjega zahtevka tožnice in da v tem delu obrazložitev ne ustreza standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, posledično sodišče ne more preizkusiti razlogov tožnice, ki zatrjuje, da je šlo vsebinsko za pripravljalni narok in posledično za napačno uporabo materialnega prava, to je določbe prve alineje tar. št. 3/1 OT.
Glede na položaj tožnika je toženka pravilno ocenila, da tožnik potrebuje pravno svetovanje v takšni obliki, da se bo seznanil s svojim pravnim položajem in pravicami. Kolikor bo postavljen odvetnik ocenil, da se bo postopek nadaljeval, pa bo lahko tožnik ponovno zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedeni zadevi.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4. ZBPP člen 34, 34/2, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-9.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe
Četudi bi sodišče štelo, da je bila izpodbijana odločba tožnici, kot sama navaja, vročena 11. 8. 2023 (in ne že 10. 8. 2023), je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno, saj se je v obeh primerih 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo (ker je bila 9. 9. 2023 sobota, 10. 9. 2023 pa nedelja) tožnici iztekel v ponedeljek, 11. 9. 2023. Tožbo pa je vložila šele 14. 9. 2023 (s tega dne sodišču poslano priporočeno poštno pošiljko), to pa je po izteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - sprememba premoženjskega stanja upravičenca
Napačna so naziranja tožnika, da je odločitev tožene stranke preuranjena, saj je navedena določba 49. člena ZBPP jasna, in sicer v smeri, da mora tožnik še po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpolnjevati pogoje za brezplačno pravno pomoč (torej za dodelitev BPP), drugače mora prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, kar izhaja že iz ustaljene sodne prakse.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni kriterij - očitno nerazumna zadeva
Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev kazenske ovadbe zoper zatrjevane obdolžence (in s tem tudi za vložitev zasebne tožbe kot nadaljevanje pregona) je podana formalna ovira za nadaljevanje postopka oz. kazenskega pregona, kar je toženki pravilno narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - brezplačna pravna pomoč za svetovanje
Za odločitev je bistvena ugotovitev, da je bila tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči s strani odvetnika zagotovljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, kar dokazuje izčrpno pisno pravno mnenje, ki ugotavlja dejansko stanje zadeve in opisuje ter analizira konkretne pravne možnosti tožnika v primeru sprožitve morebitnega sodnega postopka zoper policista in tožilca. Navedeno pravno mnenje, ki ga je odvetnik izdelal na podlagi posveta s tožnikom ter na podlagi listinskih dokazil, ki si jih je pridobil v postopku, se nahaja v upravnem spisu, poslano pa je bilo tako tožniku kot tudi organu za brezplačno pravno pomoč skupaj z napotnico, kot je bilo to odvetniku naloženo z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odločitev o stroških postopka - obseg odobrene bpp - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - ugoditev tožbi
Stališče tožene stranke, da odobrena BPP ne obsega postopka mediacije ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka upravičena do BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.